Skip to main content

Full text of "Spomenica tisočletnice Metodove smrti [microform]"

See other formats


ZZJ33ZJJU&&&ZJLIAJLAA&* 



$ 



ill 




,ISUi?iulIllOC iilulUUusfu uUlili 






Spisal 

dr. Fr. Kos. 



Zalozila in na svetlo dala 

MATICA SLOVENSKA. 



vsai 



V LJUBLJANI. 

NATISNILA ..NARODNA TISKARNA". 

1885. 



ct^lTTTirO^^Tfl^lL^lLl^t"fai^0^3CO^ 



-iEKJ" 



Spomenica 






iililitii Sslilit 



/ 



Spisal 

dr. Fr. Kos. 

I! 



%jMm 



Zalozila in na svetlo dala 

MATICA SLOVENSKA. 






. ^ 



V LJUBLJANA 



NAT1SNILA NARODNA TISKARNA". 

1885. 



A ) I' 



)/\ 



"""I I i 



n 



IKS 




Predgovor. 



Po vsem slovanskem svetu obhajajo drustva in posamezniki 
posebno slovesno danasnji dan in letosnje leto, ker minulo je ravno 
tisoc let odkar je umrl sveti Metod, ki je s svojim bratom Cirilom 
jako veliko storil za dusevno omiko nasih ocetov. Za drugimi dru- 
stvi tudi prvi slovenski literarni zavod ni hotel zaostati in skle- 
nilo se je, da naj se da na svetlo primerna knjiga, ktere spiso- 
vanje sem jaz prevzel. Moj namen je bil sestaviti zgodovino Slo- 
vencev devetega stoletja s posebnim ozirom na slovanska blago- 
vestnika. Po prvotnem nacrtu imela bi knjiga obsegati zemlje- 
pisni del in pa politicno, cerkveno in kulturno zgodovino Slovencev 
devetega stoletja. Zacel sem nabirati vire in iskati drugih pripo- 
mockov po knjiznicab, pri knjigarjib in prijateljib; kmalu je bilo 
skupaj toliko gradiva, da ga mi ni bilo mogoce zarad mnogih 
drugih opravil do dolocenega casa popolnoma in vsestransko po- 
rabiti. Ker je bilo skleneno, da Matica izda knjigo za 1. 1885., 
ni mi druzega ostalo, kakor da sem tiste sestavke, ki so bili slu- 
cajno koncani, zbral in Matici poslal. Ako bi mi bilo mogoce 
priceto delo res zvrsiti, narasla bi knjiga na najmanj kakih ,30 
tiskanih pol. Onim gospodom, ki so me podpirali s posojevanjem 
knjig, izrekam tu svojo zahvalo. 



V Gorici, dne 6. aprila 1. 1885. 



Pisatejj. 



r 7\, > / 




1. Viri. 



a pricujoce delo treba je bilo mnogo virov, ki pa glede 
verjetnosti niso vsi jednake vrednosti. Delimo jili lahko 
v tri skupine. V prvo spadajo popolnoma zanesljivi in vse 
znake pristnosti imajoci viri. V drago skupino wrstiti moramo 
legende, t. j. vire, v kterih nahajamo mnogo resnicnega, a tudi 
marsikaj izmisljenega. Zgodovinarjeva naloga je, lociti pleve od 
zrna in le zadnje porabiti za svoje delo. V tretji skupini bi se 
nahajali ponaiejeni in dvomljivi zgodovinski dokumenti, ki pa 
imajo vkljub temu vcasih svojo posebno vrednost. 

1. Zanesljivi viri. 

K tern virom smemo pristevati precejsnje stevilo raznih lis tin 
devetega stoletja, o kterih hocemo pri priloznosti na doticnem 
mestu kako besedo spregovoriti. Le memogrede naj bo tu receno, 
da se nabajajo razven pristnib tudi ponarejene. 

Zanesljiva in verjetna so tudi razlicna pis ma iz te dobe 
razven nekterih. Eazume se, da se mora pri pismih in tudi pri 
drugib spisih, ki so sicer pristni, vendar pristranski, ozir jemati 
na njib pristranost. Za zivotopis slovanskib apostolov so jako 
vazna nektera pisma rimskib papezev in drugib imenitnib oseb. 

Kar se tice pis em rimskib papezev hocemo na tern mestu 
spregovoriti nekaj besed o tistih, ktera so nasli v zborniku pa- 
peskib pisem britanskega muzeja (British Museum) v Londonu. 
Izvirni rokopis, na kterem se nahajajo doticna pisma, spisan je 
v zacetku 12. stoletja in shranjen v imenovanem muzeji pod 
st. 8873. Mr. Edm. Bishop prepisal je pisma za ,,Monumenta 
Germaniae" in P. Ewald je seznanil uceni svet bolj natanko s 
temi spomeniki v knjigi ,,Neues Archiv der Gesellschaft fur altere 
deutsche Geschichtskunde", Bd. V, str. 275414 in 503596 
(Hannover 1880) pod naslovom ,,Die Papstbriefe der britischen 
Sammlung". Kolikor sega vsebina teh pisem v slovansko zgo- 
dovino, razlozeno je v Jagicevem Archivu fur slav. Philologie, IV. 
str. 707 710, listine same pa sta po Bishopovem prepisu pri- 
obcila dr. Fr. Miklosic in dr. Fr. Backi v Starinah jugoslavenske 
akademije znanosti i umjetnosti, laij, XII, str. 211 223, pod na- 



2 

slovom Novo nadjeni spomenici iz IX. i XI. vieka za panonsko- 
moravsku, bugarsku i hrvatsku poviest." Za nas najvecje pomembe 
so pisma tiskana pod st. 4., 5., 6., 7. in 14. v navedeni knjigi. 
Ta pisma jemljo v misel sv. Metoda in pojasnujejo razmere med 
njim in nemskimi skofi. Na podlagi teh pisem spisal je dr. Krek 
svojo razpravo v prvem letniku casopisa Kresa (str. 345 354) pod 
naslovom ,,Papeska pisma britanskega museja in sv. Methodij." 

Razven teh je se precej drugih pisem, ktera opisujejo delo- 
vanje slovanskih apostolov. Vendar jih tu ne bom navajal, ker 
hocem o njili bolj natanko govoriti v posebnem odstavku. 

K zanesljivim virom smemo pristevati razne letopise in 
kronike. V njih nahajajo se tu in tarn za domaco zgodovino 
vazne notice, ktere je treba zbrati in porabiti. Za slovensko po- 
vestnico devetega stoletja dobimo precej gradiva v Fuldskih, Ein- 
hardovih, Alemannskih in se v nekterih drugih letopisih, potem 
v mnogih kronikah in zivotopisih, kakor v Zivotopisu cesarja Lu- 
dovika in drugod. Vvrstivsi te vire med zanesljive pa se nikakor 
ne trdim, da je vse gola resnica, kar stoji v njih; tu in tarn je 
marsikaj neresnicnega, pomanjkljivega in strankarskega. 

Za zgodovino Slovencev v devetem stoletji je jako velike 
vaznosti spis spreobrnitvi Bavarcev in Karantan- 
cev" (De conversione Bagoariorum et Carantanorum libellus). 
Neznani solnograski duhovnik, ki je 1. 873. 3 ) spisal ta sestavek, 
hotel je dokazati, da spada Pannonija k solnograski nadskofiji in 
da je Metodovo delovanje v tej dezeli protipostavno vtikanje v 
pravice solnograske cerkve. Pisatelj hvalisa in povisuje v tern pri- 
stranskem spisu zasluge solnograskih nadskofov in njih duhovscine, 
o Metodu pa govori razzaljivo in mu se celo ne privosci njego- 
vega nadskofovskega naslova. 

Spis o spreobrnitvi Bavarcev in Karantancev bil je ze vec- 
krat natisnen. Izdali so ga M. Freher I. 1602. v knjigi ,, Scrip- 
tores rerum Bohemicarum" , p. 15 20, potem pisatelj knjige 
Nachrichten vom Zustande der Gegenden und Stadt Juvavia", 
Salzburg 1784, Anhang, str. 10 i. d., Kopitar v Glagolita Clo- 
zianus", p. LXXII. squ., Wattenbach v knjigi ,,Monumenta 
Germaniae, Scriptores" (= M. G. S.) 1854, XI, p. 615. in 
Gin z el, Geschichte der Slawenapostel Cyrill und Method, 2. Aus- 
gabe, Wien, 1861, Anhang, str. 46 57. Profesor Majciger 
(Zgodovina svetih apostolov slovanskih, Cirila in Metoda, 1863, 
str. 98 103) je ta spis poslovenil. Kar se tice navedenih izdaj, 
oziral sem se v prvi vrsti na tekst v Mon. Germ. Script. 

Razven teh je se nekaj drugih manjsih zanesljivih zgodo- 
vinskih virov, kterih vendar na tern mestu ne bom nasteval. 



3 

' ~-~ 2. Legende. 

Legenda ni izmisljena basen brez zgodovinskega jedra, temvec 
resnicen zivotopis, pesnisko ozalsan s popisovanjem poboznih in 
cudeznih dogodb in dejanj kake bogoljubne osebe. V kriticni raz- 
pravi treba je lociti zgodovinske dogodke in izmisljene dostavke. 
Pri spisovanji zivotopisa sv. Cirila in Metoda nam je mogoce po- 
rabiti precejsnje stevilo legend v staroslovenskem, latinskem in 
grskem jeziku, izmed kterin so nektere bolj, druge manj zanes- 
ljive. Ne bo odvec, ako se seznanimo z vaznejsimi nekoliko na- 
tancneje. 

a) Zitje sv. Metoda (Vita s. Metnodii) ali Pannonska 

legenda. 

Ta v slovensko-rnskem jeziku spisana legenda, ki obravnava 
zivljenje sv. Cirila in Metoda, sega do Metodove smrti in je naj- 
brze nastala v dolenji Pannoniji v drugi polovici devetega stoletja. 
Miklosic misli, da je bila prvotno spisana v grskem jeziku in da 
jo je pozneje nekclo prevel v staroslovenscino 2 ) ; Eacki pa meni, 
da je le okrajsani prepis neke druge daljse, v staroslovenskem 
jeziku spisane legende. 3 ) Njen pisatelj govori jako spostljivo o 
rimskem papezi in ga smatra za visjega cerkvenega glavarja. Zarad 
tega smemo sklepati, da ni bil razkolnik, kakor misli Ginzel 4 ), 
ki je to legendo splon premalo cenil, kar pa ni nikakor cudno, 
ker je ni razumel ; namesto staroslovenskega teksta imel je pred 
seboj le nepopolno latinsko prestavo. Pisatelj te legende bil je 
jeden izmed Metodovili ucencev in po rodu Slovan, ki je zivel v 
drugi polovici devetega stoletja. To nam dokazuje pisatelj sam v 
svoji legendi, kjer pravi, da je bil Metod ucitelj njemu in njego- 
vemu ljudstvu ter zivel v njegovi dobi. 5 ) Isti pisatelj prosi Me- 
toda, da bi se v nebesih spominjal svojin ucencev v molitvan in 
jib resil vsake nevarnosti. ) Da je bila ta legenda spisana kmalu 
po Metodovi smrti, razvidno je tucli iz tega, da pisatelj nic ne ve 
o izgnanji Metodovib ucencev 1. 886 ; ravno tako mu je neznano 
unicenje velikomoravske drzave. 

Legenda -pisana je priprosto in njeni dogodki ne nasprotujejo 
drugim zanesljivim zgodovinskim virom. Njena verljivost se je se 
bolj pomnozila, odkar so nam znana papeska pisma londonskega 
muzeja. Nekteri dogodki iz zivljenja Cirila in Metoda omenjeni 
so samo v tej legendi. 

Jeden rokopis te legende naliaja se v knjiznici duhovne aka- 
demije v Moskvi in je bil spisan v 16. stoletji. Morebiti se bo 
komu cudno zdelo, kako da je prisla pannonska legenda na Eusko, 
Znano je, da so bili kmalu po Metodovi smrti njegovi ucenci pre- 
gnani iz Pannonije in iz Moravskega ter so sli v Bolgarijo; odtod 

1* 



pa se je razsirila slovanska liturgija na Rusko in z njb tudi mnogo 
staroslovenskih spomenikov. Porabivsi ta rokopis natisnil je legendo 
1. 1851. P. J. Safafik v knjigi Pamatky dfevniho pisemnictvi Jibo- 
slovanuv." Miklosic jo je nato prestavil v latinscino in Diimmler 
je njegovo prestavo z mnogimi opazkami ponatisnil v Arehivu fur 
Kunde osterr. Geschicbtsqu., XIII, str. 156 163. Po Dummler-ji 
jo je dal natisniti Ginzel (Gesch. der Slawenapostel, Anhang, 
str. 20 32). Nekaj let pozneje (1865) je Josip Bodjanskij, pora- 
bivsi neki rokopis iz 12. ali pa 13. stoletja, izdal to legendo v 
knjigi Ctenija vt> imperatorskonn> obscestve istorii i drevnostej 
rossijskib'b pri moskovskoim. universitete, Moskva, vol. I., Mate- 
rijaly slavjanskija, 1 14." Po tej izdaji, primerjavsi ob jednem 
tudi Safarikovo, dal je to legendo na svetlo Pr. Miklosic 1. 1870. 
pod naslovom Vita sancti Methodii, russico-slo Venice et latine." 
Pridejana latinska prestava je mnogo bolja, kakor tista, ki se na- 
haja v prej imenovanem Arehiv-u, oziroma v Ginzelovi knjigi. 

b) Zitje sv. Konstantina (Vita s. Constantini). 

Ta legenda, pisana v srbsko-slovenskem jeziku, ohranila se 
je v mnogih rokopisili; Miklosic jib je nastel 17, izmed kterih 
segajo najstarejsi v 15. stoletje. 7 ) Pisatelj te legende prizadeval 
si je narisati Konstantinovo (Cirilovo) zivljenje in njegovo delo- 
vanje v Carigradu, med Saraceni, Kozarji, Slovani in v Bimu; 
koncal je z njegovo smrtjo. Iz legende je razvidno, da je pisatelj 
dobro poznal Cirilovo zivljenje. V celem zivotopisu ne nabajamo 
nikakorsnega nasprotja med grsko in rimsko cerkvijo in to je zna- 
menje, da je legenda jako stara. Spisal jo je najbrze Cirilov ucenec 
Element, ki je pozneje postal skof v Velici na Bolgarskem. 
Tzdali so to legendo med drugimi P. J. Safarik 8 ) in 19 let po- 
zneje Miklosic 9 ), zadnji z latinskim prevodom. 

c) Translatio s. Clementis (Prenos sv. Klementa) ali 

Italska legenda. 

Ta v latinskem jeziku spisana legenda nam pripoveduje, kako 
je bil Konstantin (Ciril) poslan h. Kozarjem in pri tej priloznosti 
nasel ostanke rimskega papeza Klementa. Pozneje sta prisla Kon- 
stantin in Metod b knezu Rastislavu na Moravsko, kjer sta cetiri 
in pol leta oznanovala sveto vero. Poklicana v Rim vzela sta 
seboj ostanke sv. Klementa. Tu je Konstantin, premenivsi svoje 
ime v Ciril, zbolel in umrl dne 14. februarja. 

Ta legenda, ki jo je Dobro wski 10 ) po njeni domovini, v kteri 
je nastala, imenoval italsko, odlikuje se po svoji nepristranosti. 
Najbrze jo je spisal Gaudericb ali Gaudentius, skof v mestu Vel- 
letri", ki je zivel za casa slovanskib apostolov in bil navzoc pri 
8. obcnem cerkvenem zboru 1. 869. Ona obsega o prvem delo- 



s 

vanji Cirila in Metoda jako zanesljive vesti, ktere je doticni pi- 
satelj prej ko ne slisal iz njunih ust, ko sta bila v Italiji. Ako 
kontroliramo to legendo z listinami in drugimi viri, kteri imajo 
res pravo zgodovinsko vrednost, vidimo, da se popolnoma vjema 
z njimi. 

To legendo natisnili so 1. 1668. bratje Bollandisti v Acta 
Sanctorum" k 9. marcu, torn. II, p. 19 21., porabivsi rokopis 
ucenega Duchesne-a pod naslovom : Incipit translatio corporis 
S. Clementis Martyris et Pontificis." Natisnena je tudi v Gin- 
zelovi knjigi Gesch. d. Slawenapostel, Anhang, str. 511. 

d) Moravska legend a. 

Ta legenda je po mislih Dobrowskega n ) nastala na Mo- 
ravskem v 14. stoletji, ko so zaceli dne 9. marca obhajati praznik 
sv. Cirila in Metoda. Pisatelj te legende zdrazil je branje o sv. 
Cirilu in Metodu, ktero je nasel v svojem moravskem brevirji, z 
Italsko legendo in tako je nastala Moravska legenda. Pri tern 
delu prepisal je vcasih iste besede in stavke, ktere je nasel v 
svojib virih, vcasih jih pa zamenjal z drugimi izrazi; kar se mu 
je zdelo preobsirno, je skrajsal in nasprotno je dostikrat nado- 
mestil kratek stavek z obsirno periodo, v ktero je tu ali tarn vplel 
svoje lastne misli in nazore. 12 ) Pisatelj je hotel s svojim spisom 
pokazati rojakom, da sta Ciril in Metod spreobrnila moravski narod 
in da sta ona dva prava apostola in patrona njih dezele. 

To legendo dali so najprej (1. 1668.) na svetlo Bollandisti v 
Acta Sanctorum" k mesecu marcu, torn II., p. 22 squ., porabivsi 
neki pasional iz samostana Blaubeurn-a blizo Ulma, kterega je 
spisal 1. 1480. Jarnej Ki'affe. Po Bollandistih dal jo je natisniti 
Schlozer v svojem Nestorji (III, 154). Pozneje jo je Dobrowsky 
popravil po mnogo starejsih rokopisih, ktere je nasel v Pragi in 
Olomuci ter jo 1. 1826. natisnil v svoji knjigi Mahrische Legende 
von Cyrill und Method". Tudi Ginzel jo ima v svoji knjigi Gesch. 
d. Slawenapostel, Anhang, str. 12 18". 

V 

e) Ceska legenda (Legenda bohemica). 

Ta legenda je zacetek v latinscini pisane legende sv. Ljud- 
mile in se nahaja v nekem rokopisu javne knjiznice v Pragi. Do- 
browsky 13 ) misli, da sega njen zacetek cez polovico 14. stoletja. 
Ta kratka legenda ima precej napak in nobene posebne 'vaznosti. 
Natisnili so jo Bollandisti v Acta Sanctorum" k 16. septembru, 
potem J. D(obrowsky) v knjigi Kritische Versuche", str. 70 i. d., 
in Ginzel, Gesch. der Slawenapostel, Anhang, str. 19 i. d. 



* 

V 

f) Bolgarska legenda ali Zivotopis sv. Klementa 

(Vita s. Cle mentis). 

Ker je bil Element, bolgarski skof v Velici, Metodov ucenec, 
opisuje se v tej legendi najprej (v prvih sedmih poglavjih) ziv- 
ljenje sv. Cirila in Metoda, vendar popolnoma z bolgarskega sta- 
lisca; zato se tudi legenda imenuje bolgarska. V njej se pripove- 
duje v grskem jeziku, y kterem je ta zivotopis spisan, da je sveti 
Dub pomagal Ciriln in Metodu izumiti slovenske pismenke. Pre- 
stavila sta potem sveto pismo iz grskega v bolgarski jezik. Metod 
je krstil bolgarskega kneza Borisa in si veliko prizadeval zatreti 
zmoto, ki je prisla od Frankov k Bolgarom, namrec da sv. Dub 
ne izbaja samo od Oceta, temvec tudi od Sina. Velike vaznosti ta 
legenda nima in tudi glede verljivosti ni posebno zanesljiva. 

Sestavil je ta zivotopis prej ko ne kak Klementov ucenec, 
ki je bil njegov sovrstnik (prim. pogl. 18.) in po rodu Bolgar 
(prim. pogl. 28.). Ker je Element umrl 1. 916., nastal je ta spis 
brez dvoma ze v 10. stoletji. Gotovo pa ga ni sestavil razkolniski 
nadskof bolgarski Tbeo] bylakt, akoravno doticni rokopis njemu 
pripisuje to delo, kajti ta je bil po rodu Grk iz Carigrada in je 
umrl se le 1. 1107. 

Ta zivotopis je izdal Miklosic (Vita s. dementis, episcopi 
Bulgarorum, graece, Vindobonae 1847). 

g) Kratka bolgarska legenda 
spisana v stavoslovengfiini. 

Ta legenda nam pripoveduje, da sta bila Ciril in Metod pri 
Saracenib in Kozarjih, potem sta prisla na Moravsko in odtod v 
Bim, kjer je Ciril umrl. Nadskof Metod prisel je pozneje na Mo- 
ravsko in tu umrl. 

Natisnil je to legendo Eonstantin Ealajdovic v svoji knjigi 
Joan Exarch Bolgarskij " (str. 90.), porabivsi neki rokopis na per- 
gamenu iz 13. stoletja. Dobrowsky u ) ponatisnil jo je z latinicb s 
Diimmler misli, da je ta legenda ekscerpt iz Pannonske legende. 15 ) 

b) Nestorjeva kronika. 

Morebiti bo kdo oporekal, da sem wrstil Nestorjevo kroniko 
med legende. Vendar nimam pred ocmi cele kronike, temvec samo 
20. poglavje, ktero nam v kratkib potezah po nacinu drugih legend 
nekaj malega pripoveduje iz zivljenja sv. Cirila in Metoda. Nestor, 
kijevski menih, ki je baje umrl v 2. desetletji 12. stoletja, za- 
pustil je kroniko mesta Eijeva ter v njej popisal zgodovino tega 
mesta in cele Rusije od najstarejsih casov pa do svoje dobe. Njegov 
jezik, v kterem je pisal svojo kroniko, zamore se imenovati rusko- 
slovenski. Ear se tice citatov, vzel sem jih iz Miklosiceve izdaje 
Cnronica Nestoris, textum russico-slovenicum, Vindobona I860," 



7 



Lahko bi nastel se nektere druge zgodovinske vire. Ker so 
pa deloma v primeri z opisanimi jako pozno nastali in nimajo za 
pricujoce delo nobene posebne vaznosti, zato ne bom na tern mestn 
o njih govoril. 



3. Ponarejeni viri. 

Iz srednjega veka obranilo se nam je precej veliko doku- 
mentov, ki imajo le relativno zgodovinsko vrednost. K njim pri- 
stevamo v prvi vrsti ponarejene vire, n. pr. ponarejene listine, 
pisma itd. Vnanji ali pa notranji znaki, vcasih pa oboji, pricajo 
o nepristnosti tacih virov. Pri nekterih drugib se nepristnost ne 
more tako lahko dokazati, vendar se nam iz raznih razlogov ne 
zde zanesljivi, temvec snmljivi in dvomljivi. Yseb teb virov til ne 
bom nasteval, pac pa liocem pri priloznosti citatelja nanje opozoriti. 



4. Dodatek k virom. 1G ) 

St. 1. Okolu 1. 869. 

Papez Hadrijan (II.) pise Eastislavu, Svetopolku in Kocelu 17 ) 
(yjkz Bostislavi/, i Svjcdopzhkn i Kocblju"), da je Bog vzbndil njih 
srca in jim pokazal, da ne zadostuje sluziti mn samo. z vero, tem- 
vec tiidi z blagimi deli. Obrnili so se ti do rimskega stola in do 
blagovernega cesarja Mihajla ter prosili uciteljev. Cesar jim je po- 
slal filozofa Konstantina in njegovega brata, ktera sta, uvidevsi, 
da spadajo njih pokrajine k apostolskemu stolu, ravnala se po 
kanonicnih postavah, prisla v Eim in prinesla seboj svetine sv. 
Klementa. (.... ne tokumo bo u sego svjatitelbskago stola pro- 
siste iicitelja, n% i u blagoverbnago cesarja Mihaila, da poszla vamh 
blazenago filosofa Kostjantina i sz bratzmb, do ideze mij ne dospe- 
horm. ona ze, uvedevzsa apostolbskago stola dostojasta vasa stramj, 
krome kanona ne stvoriste nicbsoze, ns kb namx pridoste, svjatago 
Klimenta mosti nesuste.") Papez pise dalje, da je bil tega jako 
vesel in da je Metoda, jako razumnega in pravovernega moza, 
izpitavsi in posvetivsi ga z njegovimi ucenci vred, poslal v po- 
krajine, po kterih so vladali Rastislav, Svetopolk in Kocel, da bi 
jim, kakor so prosili, razlagal knjige v njihovem jeziku ter jih 
poduceval o sveti masi, krstu in sploh o bozji sluzbi, kakor je 
ze zacel delati filozof Konstantin. Tudi naj drugi to store, ako 
znajo dobro in prav razlagati bozje zapovedi. Samo jeden obicaj 
treba je imeti pred ocmi, da se pri masi cita apostolsko dejanje 
in evangelij najprej latinski in potem slovenski. (ini/ ze, trbgubu 
radostb priirmse, umyslihomt, ispytavzse, poszlati Methodija, svja- 



_ "6 - 

stbse i sz uceniky, synu ze nasego, na strany vasa, muza ze szvbr- 
isena razumbmb i pravoverbna, da by ucitz, jakoze jeste prosili, 
szkazqja kmigy bz jazykz vasb, po vbsemu cbrkvbnomu cinu ispzlznb, 
i sz svjatqju mzseju, rekzse sz sluzbboju, i krbstenijemb, jakoze jesib 
filosofz nacalz Kostjantinz bozijeju blagodaibju i za molitvy svjatago 
Klimenta. tako ze aste im kzto vvzmozetb dostqjno i pravoverbno 
szkazati, svjato i blagoslovleno bogzmb i nami i vbseju katholikijeju 
i apostolbskoju cbrkvbju budi, da byste udobb zapovedi bozija navykli. 
sb ze jedinz hraniti obycaj, da na mbsi pbrveje cbtutb apostolb i 
evangelije rimbsky, tace slovenbsky. . . .") Ako bi kdo izmed on- 
dotnih uciteljev (Metodu in njegovim. ucencem) ocital, da ne uce 
istine in grajal slovensko pisane knjige, naj se ne izobci, temuc 
izroce naj ga cerkveni sodniji, dokler se ne poboljsa. ( . . . aste 
ze kzto otz szbbranyiliz vamz ucitelb i cesjustihz sluhy i otz istiny 
otvrastqjustihz na bljadi nacbnetb dbrznuvz inako razvrastati vy, 
gadja knigy jazyka vasego. da ne budetb otzlucenz, nz tzkzmo bz 
sudz dam cbrkvi, do nbde sja ispravitb") 18 ) 

Safai-ik P. J., Pamatky dfevniho pisemnictvi Jihoslovanuv, 
Zivot sv. Methodia, str. 5. Miklosich, Yita s. Methodii, p. 
15, c. 8. Eacki, Viek i djelovanje, str. 241243. Fe- 
konja A., Razsirjava kristjanstva med Slovenci (Letopis Matice 
slovenske za 1. 1884., str. 151). 



St. 2. 872, dne 14. dec. 873, dne 14. maja. 19 ) 

a) Papez Ivan VIII. pise (jakinskemu) skofu Pavlu, svojemu 
legatu v Germaniji in Pannoniji ter mu ukaze, braniti pri kralji 
Ludoviku pravice rimske stolice glede pannonske skofije, ktera je 
bila nekdaj odvisna od rimske cerkve, a pozneje jo je od nje od- 
trgal sovrazni mec. (Ipse nosti, o gloriosissime rex (namrec Lu- 
dovik Nemski) ; quod Pannonica diocesis apostolice sedi sit subieda, 
licet bellica clades earn ad tempus ab ilia subtraxerit et gladius ad 
horam hostilis subduxerit. Verum reddita aecclesiis pace reddi de- 
buernnt et iura, que cum pace reddita tirannicus unicuique furor 
ademerat." 

b) Ne samo po Italiji in zapadnih. dezelah, temvec tudi po 
celi Illyriji posvecevali, ordinirali in urejevali so ze od nekdaj 
rimski papezi, kakor pricujejo nekteri registri, sinodini zapiski in 
marsikteri spomeniki tarn postavljenib cerkva. (Non solum inter 
Italiam, ac terras Hesperiae, verum etiam inter totius Illyrici fines 
consecrationes, ordinationes et dispositiones apostolica sedes patrare 
antiquitus consuevit, sicut nonnulla regestra et cons'criptiones sinodales, 
atque ipsarum quoque plurima ecclesiarum in Ms positarum demon- 
sir ant monimenta. u 

c) Kar se tice zastarenja pravic, doloceno je pri kristijanih 
neko stevilo let (po kterih. nehajo stare pravice), kjer so pa pre-r 



1$ _ 

nehale cerkvene pravice zarad grozoviitosti poganov, tarn se o za- 
starenji ne more govoriti, ako bi se toliko let preteklo. (Si de 
annorum numero forte causatur, xtiat Ludovicus rex, quia inter 
Christianos et eos, qui sunt unius fidei, numerus certus affixus est. 
Ceterum ubi paganorum et incredidorum furor in causa est, quanta 
libet praetereant tempora, iuri non praeiudicant aecclesiarum." ) 

d) Tudi je dobil skof Pavel od papeza ukaz, reci (solnogra- 
skemu nadskofu) Adalviira in (pasovskemu skofu) Hermanrichu, 
da morata Metodu, ki trpi ze tri leta pred njuno silo, prepustiti 
njegovo stolico in ne misliti na sodnijsko preiskavo glede pristoj- 
nosti njegove skofije. Prej mora po cerkvenih postavah dobiti nazaj 
svoje dostojanstvo in ko je ze poldrago leto uzival svoje, vnovic 
dobljene pravice, potem naj se le pride vsa zadeva pred sodnijo. 
Ako bi Adalvin in Hermanrich zahtevala (takoj) sodnijsko prei- 
skavo proti skofu Metodu, rece naj jima, da sta brez postavne sodbe 
obsodila od apostolskega sedeza postavljenega skofa, vrgla ga v 
jeco, bila s pestmi, zabranila mu opravljati bozjo sluzbo, imela ga 
tri leta vjetega in vendar ves ta cas nadlegovala apostolski sedez 
z mnogobrojnimi poslanci in pismi ; da nista vredna priti k sod- 
niji, ker hoceta vse le za hrbtom doseci in ker si sama brez pa- 
pezevega dovoljenja lastita sodnijske pravice ; da se jima za toliko 
casa prepove opravljati bozjo sluzbo, kolikor casa sta ona dva to 
zabranila pri Metodu, in da naj ta tako dolgo uziva brez ovir po- 
deljeno mu skofovsko oblast, kolikor casa sta ga ona dva imela 
vjetega; potem se le naj bi prisla, ako imata kaj proti njemu, 
pred apostolski sedez, kjer bi bili obe stranki zaslisani in sojeni. 
Ker bi se pa tozba vrsila med nadskofi, smel bi jib le patrijarh 
soditi. (Ego quidem ad sedem ems, qui per tres vim pertulit annos, 
recipiendum, non ad indicium super diocesim destinatus sum sub- 
eundum. Et certe secundum decretalia instituta prius eum reinve- 
stiri convenit (ministerio) episcopi, et postmodum ad racionem ad- 
duci, ut scilicet vestitus iuribus per annum et dimidium resumptis 
ad diffiniendam causam suam acceded. ." Porro si Aluinus (Adalvin) 
cum Hermerico (Hermanrich) indicium cum episcopo nostro Metho- 
dio inire voluerit, die (skof Pavel) ad eos : Vos sine canonica sen- 
tentia dampnastis episcopum ab apostolica sede missum carceri man- 
cipantes et colaphis affligentes et a sacro ministerio separantes et a sede 
tribus annis pellentes, apostolicam sedem per ipsum triennium 
plurimis missis et epistolis proclamantem . . . a ) 

e). V svojih instrukcijab veleva papez skofu Pavlu in Metodu, 
da bi sla k Svetopolku. (Ne suscip)ias occasionem excusationis pro- 
hibentem te vel fratrem nostrum Methodium transire ad Snente- 
pulcum . . . /') 

Ulomki tega pisma ohranili so se v rokopisih v Londonu, 
na Dunaji in v Rimu. Najvecji kos pisma nahaja se v Londonu 
v rokopisu britanskega muzeja iz 12. stoletja, st. 8873. in sicer 



10 

oni deli, H so zgorej omenjeni pod a, c, d in e. Te dele natis- 
nila sta Miklosic in Racki v Starinah Jugoslav, akad. Xll, str. 213, 
for. 5. Ulomka pod b) in c) nahajata se v rokopisih iz 15. sto- 
letja na Dunaji (Cod. Bibl. Caes. 2186), kar je prepisal Watten- 
bach (Beitrage zur christl. Kirche in Mahren, 48), in v Rimu v 
vatikanski knjiznici (Cod. Chart. 4886), kar je dal na svetlo Racki 
(Viek i djelovanje, op. cit., str. 293). Glej tudi Man si, Sacro- 
rum conciliorum nova et amplissima eollectio, torn. XVII, p. 264. 

Jaffe, Regesta pontif. Roman., Berlin 1851, p. 262, n. 2248. 

Ginzel, Gesch. d. Slawenapostel, op. cit. str. 60, op. itd. 



St. 3. 872, dne 14. dec. 873, dne 14. maja 2u ) 

(Papez Ivan VIII.) pise (solnograskemu) nadskofu Adalvinu 
(Aluino archiepiscopo) ter mu veleva potruditi se, da dobi Metod 
nazaj svojo stolico, ktero je zgubil vsled njegovega postopanja. 
(Ne mireris, quia diximus, te agente sedem a fratre nostro Metho- 
dio recipiendam, quia profecto dignum est, ut tu, qui fuisti eius 
auctor deiectionis, sis officii commissi causa receptionist) 

Rokopis britanskega muzeja iz 12. veka, br. 8873. Sta- 
rine Jugoslav, akad., XII, str. 213, br. 4. 



St. 4. 872, dne 14. dec. September 873. 21 ) 

Papez Ivan VIII. pise (freisinskemu) skofu Annonu ter nlu 
ocita, da njegova predrznost in prevzetnost ne presegate samo obla- 
kov, temvec celo nebesa, ker si je lastil pravice rimske stolice 
ter si upal kakor kak patrijarli soditi od apostolske stolice med 
narode poslanega nadskofa Metoda, dobivsi ga bolj samosilsko, 
kakor pa postavno v svoje roke. Njegove prosnje, da bi ga po 
cerkvenih postavah sodila rimska stolica, ni uslisal, pac pa ga 
obsodil s svojimi pajdasi in tovarisi, vrgel v jeco in mu zabranil 
obhajati bozjo sluzbo. Metodovem preganjanji ni nic porocal v 
Rim, da se celo, ko je bil v Rimu poprasan, ako ga pozna, lagal je, 
akoravno je sam prouzrocil vse krivice, ktere so mu napravili nje- 
govi ljudje. Zarad tacega pocenjanja pride naj takoj v Rim, da 
se opravici; tudi ne sme od meseca septembra naprej tako dolgo 
deliti in prejemati zakramentov, dokler ne poravna svoje trmo- 
glavosti s pokorscino. (Audacia tua et presumptio non solum nubes 
sed et ipsos celos transcendit. TJsurpasti enim tibi vices apostolice sedis 
et quasi patriarcha de archiepiscopo tibi indicium vindicasti ; immo 
quod est gravius, fratrem tuum Methodium archiepiscopum, 
legatione apostolice sedis ad gentes fungentem, tyrannice mag is- quam 
canonice tractans, nee p?'esbiterorum, qui penes te repetii sunt, iudi- 
casti dignum consensu, quod nonnisi in contumeliam sedis apostolice 
perpetrasti. Quin etiam petente illo f sacris canmibus edocentibus } 



li 

ipsius sonde (Romanae) sedis iudicium concedi minime permisisti ; 
sed in eum cum sequacibus tuis et sociis quasi smtentiam protulisti, 
(et) a divinis celebrandis officiis ilium sequestrans carceri manci- 
pasti. Insuper et cum proprium sancti Petri hominem esse te diceres, 
ut patrimonii in Germania siti curam gereres, istius fratris et coe- 
piscopi, quin potius et missi nostri, de quo nobis maiore cura debe- 
batur, vincula et insecutiones non solum ut fidelis minime nunciasti, 
sed Rome, (cum) super eo interogareris a nostris, te ilium nosse men- 
tiendb negasti, cum. cunctarum afflictionum sibi a vestratibus Ma- 
tar um ipse incentor, ipse instigator, immo ipse fueris auctor. De 
quibus omnibus, nisi adeo fuerit eiusdem venerandi episcopi conditio 
sana effecta, ut ipse possit omnem suam oblivioni propter deum in- 
iuriam tradere, Romam rationem redditurus indifferenter accurre. 
Alioquin post mensem Septembrium tamdiu cummunicandi nullam 
habeas omnino licentiam, quamdiu )ion obediendo tuam erga nos osten- 
deris pertinaciam. 1 ') 

Eokopis britanskega muzeja iz 12. stoletja, st. 8873. Sta- 
rine, op. cit. XII, str. 215, st. 7. 



t. 5. 872, dne 14. dec. septemb. 873. ) 

Papez VIII. pise (pasovskemu) skofu Hermanrichu (Henurico 
episcopo") ter mu ocita njegovo grozovitost in surovost, ker je 
ravnal z nadskofom Metodom tako, kakor s kakim vjetnikom, imel 
ga dalj casa pod prostim nebom na mrazu in dezji, odstranil ga 
od voditeljstva izrocene mu cerkve ter ga hotel, ko so ga pri- 
vlekli k skofovskemu zborovanju, pretepsti s konjskim bicem, ako 
bi mu ne bili drugi tega branili. Kar je se storil, noce dalje pre- 
iskovati. Zacasno mu prepove opravljati bozjo sluzbo in obcevati 
z drugimi duhovniki. Veleva mu priti v Kim s skofom Pavlom 
in Metodom, da ga s tern vred zaslisi, ker drugace bi ga zadela 
pravicna kazen zarad njegovega postopanja. (Ad deflendam pra- 
vitatem tuam nonnisi fontem lacriiaarum ut propheta Jeremias suf- 
ficere credimus. Cuius enim ut non dicamus episcopi, secidaris cuius, 
quin immo tyranni, seviciam temeritas tua non excessit, vel bestialem 
feritatem non transcendit? fratrem et coepiscopum nostrum Metho- 
dium carceralibus penis afficiens et sub divo diutius acerrima hiemis 
et nimborum immanitate castigans atque ab ecclesiae sibi commisse 
regimine subtrahens, et adeo in insaniam veniens, ut in episcoporum 
consilium tr actum equino flagello per cuter es, nisi prohibe*-etur ab aliis. 
Sunt, rogo, hec episcopi, cuius nimirum dignitas, si excesserit, ma- 
iora constituit crimina ? episcopum episcopo talia inferentem, et 
ad hoc apostolicae sedis manu sacrato et (e) latere destinato! Nolu- 
mus tameti nunc exagitare quae gesseris, ne cogamur indifferenter pro- 
mulgare, quod convenit. Verum dei omnipotentis et beatorum prin-* 
cipum apostolorum Petri et Pauli atque nostrae medigcritqiis aucto- 



12 

ritate interim communione Christi misteriorum et consacerdotum tuo- 
rum (te) privamus; et nisi cum presenti Paulo venerabili episcopo 
vel cum eodem sanctissimo fratre nostro Meihodio Romam, cum ipso 
qudiendus, occwrreris, non deerit iusta dampnatio, ubi talis et tarda 
fuerit inventa presumptio; nee pondus apostolice sedis auctoritatis 
frustrabitur, ubi tarn gravis molis pravitatum immensitas conproba- 
bitur. ") 

Rokopis "britanskega inuseja iz 12. veka, st. 8873. Sta- 
rine op. cit. XII. str. 214, st. 6. Kres, I, 1881, str. 348. 



St. 6. Okolu 1. 873. 

Papez Ivan VIII. pise kralju Ludoviku (Nemskemu) trdec, da 
je pannonska skofija po raznih privilegijah ze davno prisla v last 
apostolskemu sedezu, kar pricajo sinodini sklepi in zgodovinski 
spisi, a zarad oviranja sovraznih. trum niso mogli prejsnji papezi 
dolgo casa tjekaj posiljati skofov, tako da so nekteri ze zaceli 
dvomiti o pravicah rimske cerkve do Pannonije. Vendar privilegij 
rimske cerkve ne more skreiti noben cas, nobena drzavna razde- 
litev jim ne more biti na skodo in glede zastarenja ne izgu.be 
svoje veljave niti v sto letih. ( Pannonicam dioecesim ab olim apo~ 
siolicae sedis fuisse privttegiis deputatam .... Hoc enim sinodalia 
gesta indicant, historiae conscriptae detnonstrant. Verum quia qui- 
busdam hostilium turbationum simultatibus impedientibus illuc ab 
apostolica sede non est diu ex more directus Antistes, hoc apud igna- 
ros venit in dubium. Nemo autem de annorum numero residtandi 
sumat f omentum] qua sanctae Bomanae, cui deo auctore servimus, 

ecclesiae privilegia, nullis temporibus angustantur, nullis 

regnorum partitionibus paeiudicantur : sed et venerandae romanae 
leges divinitus per ora priorum principum promulgatae, rerum eius 
praescriptionem non nisi per centum annos admittunt.") 23 ) 

Krajsi rokopis iz 12. stoletja nahaja se v kapitelskem arkivu 
v Olomuci, st. 205, fol. 67, kterega je ponatisnil Wattenbach, 
(Beitrage, op. cit , str. 49). Obsirnejsi rokopis ima vatikanska 
knjiznica v Eimu, st. 4886, fol. 102., kterega je porabil Racki 
(Viek i djelovanje, op. cit., str. 294, op. 1.) Prim. Jaff e , Reg. 
pont. Rom. p. 261, n. 2247. z letnico c. 874." 



St. 7. Okolu 1. 873. 24 ) 

Papez Ivan VIII. pise grofu" Kocelu. in pravi, da morajo 
tisti ljudje, ki so, zapustivsi svoje se zivece zene, ozenili se z 
drugimi, biti tako dolgo izobceni, dokler ne store, odstranivsi svoje 
soproge iz drugega zakona, pokore in ne sprejmejo svojih zenaiz 
prvega zakona. Papez pravi, da se je ta zakonska razvada olrrar 



13 

nila iz pogariskih casov. ( Joannes VIII. papa Cozili comUi de his, 
qui uxores suas dimiserint, vel ad alias, illis viventibus, migraverint. 
Porro eos, qui uxores suas demiserint, vel illis ad alias viventibus mi- 
graverint nupcias, tarn diu cum consentaneis eorum excommunicamus, 
quousque posterioribus remotis priores penitendo receperint. Shut enim 
nupciae a Deo, ita divortium a diabolo est, teste s. Augustino, reper- 
tum. Praecipue cum Tiaec pessima consuetudo ex paganorum more 
remanserit, quorum in talibus non alius, nisi ipse diabolus erat ma- 
gister et auctor. u ) 

Rokopis se nahaja v kapitelskem arkivu v Olomuci, st. 205. 

Boczek, Codex diplom. Morav. I, 36. Erben, Eegesta 
Bohem. p. 15. Wattenbach, Beitrage zur christ. Kirche, 
str. 49. Ginzel, Gesch d. Slawenapostel, Anhang. str. 57, st. 2, 

Rackr Yiek i djelovanje, str. 296, op. 2. Jaffe, Reg. 
pont. Rom. str. 290, st. 2592. 



St. 8. 875, dne 1. aprila. 

Anastasij, knjiznicar rimske cerkve, pise kralju Karolu (Ple- 
soglavcu) in pravi, da je modroslovec Konstantin, velik moz in 
ucitelj apostolske stolice, ki je prinesel za casa papeza Hadrijana 
(II.) ostanke sv. Klementa v Rim, priporocal spise Dionysija (Are- 
opagita) ter rekel, da so dobro orozje proti krivovercem (l)eni- 
que vir magnus et apostolicae sedis praeceptor Constantinus Philoso- 
phus, qri Romam sub venerabilis memoriae Adriano juniori papa 
veniens, s. dementis corpus sedi suae restituit ....") 

Kalend. Aprilis. Indictione VIII." 

Watte nbach, Beitrage, op. cit. str. 14, Ginzel, Gesch. 
d. Slawenapostel, Anhang, str. 44, st. 2. 



St. 9 Okolu 875. 

Papez Ivan YIII. pise kralju Karlmanu, da naj bo Metodu, 
posvecenemu od apostolskega sedeza, svobodno zvrsevati njegova 
skofovska opravila po pannonski skofiji, ktero so papezi vnovic 
dobili in prenovili. (Beddito ac restituto nobis Pannoniensium epi- 
scopatu, liceat fratri nostro Methodio, qui illic a sede apostolica or- 
dinatUs est, secundum priscam consuetudinem libere, quae sunt epi- 
scopi gerere." 

Ulomek nahaja se v rokopisu bibl. vatik. st. 4886. Bo- 
czek, Cod. dipl. et epist. Mor. I, p. 36. Erben, Reg. dipl. 
nee non epist. Boh. I, p. 16. Jaffe, Reg. pont. Rom. p. 263, 
n. 2258. Ginzel, Gesch. d. Slawenapostel (1861), Anhang, 
str. 57, st. 1. Racki, Yiek i djelovanje, str. 298, st. 2. 



St. 10. 879, dne 14. junij'a. * 

Papez Ivan (VIII.) pise pannonskemu nadskofu Metodu (re- 
vereutissimo Methodio archiepiscopo Pamioniensis ecclesiae"), da je 
slisal, da ta izrocenega mu ljudstva ne uci tako, kakor veleva sveta 
rimska cerkev. Ukaze mu priti brez odloga v Eim, da izve iz 
njegovih list, ako li res veruje in uci tako, kakor je obetal ustno 
in pismeno rimski stolici, in da v istini spozna njegov nauk. Tudi 
je slisal, da poje maso v barbarskem, t. j. vslovenskem jeziku. 
Ze po jakinskem skofu Pavlu poslal mu je pismo z ukazom, ne ma- 
sevati v tern jeziku, temvec v latinskem ali pa v grskem, v kterili 
opravlja sveta cerkev bozjo sluzbo po vseh krajih in pri vseh na- 
rodih; le pri pridigah in pri poducevanji ljudstva posluzuje naj se 
narodovega jezika. (.... audivimus, quod non ea, que sancta Ro- 
mano, ecclesia ab ipso apostolorum principe didicit, et cottidie pre- 
dicate tu docendo doceas, et ipsum populum in errorem mittas. 
Tfnde his apostolatus nostri litteris tibi iubemus, ut, omni occasione 
postposita, ad nos de presenti venire 'procures, ut ex ore tuo audia- 
mus, et cognoscamus, utrum sic teneas, et sic predices, si cut verbis ; 
ac litteris te sancte romane ecclesie credere promisisti, aid nort, ve- 
raciter cognoscamus doctrinam tuam. Audivimus et iam, quod missas 
cixntes in barbara, hoc est in s clavina lin gua. Undc iam litteris no- 
stris per Paulum episcopum Anconitanum tibi directis prohibitimus, ne 
in ea lingua sacra missarum solempnia celebrares, sed vel in latina, vel 
in greca lingua, sicut ecclesia Dei toto terrarum orbe diffusa, et in 
omnibus gentibus dilatata cantat; predicare vero, aid sermonem in 
popido facere tibi licet, . . . .") 

Data XVIII. Kalendas Julii. Indictione XII." 25 ) 

Regest v vatikanskem arkivu, op. 202, p. 77. Valvasor 
Ehre des H. Krain, 2. Aufl., II. Bd., str. 408, Mansi, Concil. 
coll., XVII, p. 133. Boczek, Cod. dipl. Morav. I, 39. Erben, 
Eeg. dipl. I, 17. Ginzel, Gesch. d. Slawenapostel, Anhang 58, 
st. 3. Jaffe, Reg. pont. Rom. 281, st. 2487. Racki, Viek 
i djelovanje, str. H21, op. 2. - 



St. 11. 879, dne 14. junija. 

Papez Ivan (VIII.) pise Svetopolku (knezu) moravskemu 
(^Zuuentapu de Marauna") ter ga glede njegovega dvoma o veri 
opominja, da naj to veruje, kar uci sveta rimska cerkev. Ako bi 
njegov skof (Metod) ali kak duhovnik zacel drugace poducevati, 
morali bi vsi jednoglasno oclbacniti krivi nauk in se ravnati po 
izrocilu apostolskega sedeza. Jako se cudi temu, kar je slisal o 
njegovem nadskofu Metodu, da namrec ne poducuje tako, kakor je 
ustno in pismeno obetal apostolski stolici; zato mu tudi ukazuje 
priti brez odloga v Rim, da slisi resnico iz njegovih ust. ( . . . 



15 

Quod autem, sicut Johanne presbytero vestro, quern nobis misistis, 
referente didicimus, in recta fide dubitetis, monemus dilectionem ve- 
stram, ut sic teneatis, sicut sancta Romana ecclesia ab ipso apostolorum 

principe didicit, tenuit, et usque in finem seculi tenebit Si auteiH 

aliquis nobis, vel episcopus vester vel quilibet sacerdos aliter admmctiare, 
aut predicare presumpserit, zelo Dei accensi omnes uno aniuio unaqite 
voluntate doctrinam falsam abiicite, stantes et tenentes traditionem 
sedis apostolice. Quia vero audivimus, quia Methodius vester archie- 
piscopus ab antecessore nostro Adriano scilicet papa ordinatus, vobis- 
que directus, aliter doceat, quam coram sede apostolica se credere 
verbis et litteris professus est, valde miramur. Tamen propter hoc 
direximus illi, ut absque omni occasione ad nos venire procnret, qita- 
tenus ex ore eius audiamus, utrum sic teneat et credat, sicut promisit f 
aut non. u 

Data XVIII. Kalendas Julii. Indicitione XIV 

Regest v vatikanskem arkivu, ep. 201, p. 77. Mansi, 
Cone. coll. XVII, p. 132. Boczek, Cod. dipl. Mor. I, 40. 
Erben, Keg. dipl. I, 16. Ginzel op. cit. str. 59, st. 4. Jaffe, 
Eeg. pont. Rom str. 281, st. 2486. Racki, "Viek i djelovanje 
str. 322, op. 1. 



St. 12. 879, dne 19. novembra. 

Papez Ivan (VIII ) pise (solnograskemu) nadskofu Theotmaru 
ter mu veleva priti v Rim, kakor je pismeno naznanil kralj Karl- 
man. Pricakujoc vsak dan njegov prihod cudi se, da tako dolgo 
odlasa. Opominja ga, na vsak nacin podvizati svoj prihod, da bo 
zamogel z njim urediti nektere za sveto cerkev koristne zadeve. 

( qnatenus una vobiscum ea, quae sanctae Dei ecclesiae idilia 

sunt, prout necesse fuerit, pariter ordinare valeamus. u ) 

Data XIII. Kalendas Decembris. Indictione XIII. U 

(Kleinmayrn), Nachrichten vom Zustande der Gegenden und 
Stadt Juvavi a (Salzburg, 1784), Anhang, p. 103, n. 44. Mansi, 
XVII, p. 174. Jaffe, Reg. pont. Rom. str. 285, st, 2527. 



St. 13. 880, meseca junija. 

Papez Ivan (VIII.) pise grofu" Svetopolku ( Sfentupulcho 
glorioso comiti") : Tvoji marljivosti hocemo povedati, da smo spo- 
znali iz govora svojega sobrata Metoda, jako castivrednega nad- 
skofa svete moravske cerkve (Meihodio reverentissimo archiepiscopo 
sancte ecclesie Marahensis), ko je prisel s tvojim fevdnikom Zemi- 
ziznom (una cum Semisisno, fideli tuo u ) do vrat svetih apostolov 
Petra in Pavla ter do nase papezevske navzocnosti, resnicnost tvoje 
udanosti in naklonjenost vsega tvojega ljudstva do apostolskega 



16' 

sedeza in do nase ocetovske oblasti. Izvolil si, navdihnen po bozji 
milosti, s svojimi plemenitimi fevdniki in z vsem ljudstvom svoje 
dezele, prezirajoc druge kneze tega sveta, blazenega Petra, prvega 
izmed apostolov in njegovega namestnika za varuba, pomocnikav 
vseb nadlogah in "branitelja ter zelis z upognenim vratom kot naj- 
bolj udan sin z Gospodovo pomocjo ostati do konca pod njegovo 

in njegovega namestnika obrambo. ( beatum Petrum apo- 

stoliei ordinis principem vicariumque illius habere patronum et in 
omnibus adiutorem ac defensor em pariter cum nobilibus viris fide- 
libus tuis et cum omni populo terrae tuae amore fidelissimo ele- 
gisti . . . ."). Za tako veliko zvestobo in udanost tvojo in tvojega 
ljudstva objamemo te v neizmerni ljubezni, kakor da bi bil jedini 
sin, z razprostrtima rokama nasega apostolstva, sprejmemo te z 
vsemi tvojimi fevdniki kakor izrocene nam ovce Gospodove v na- 
rocje nasega ocetovstva, zelimo te milostljivo hraniti z zivezem 
zivljenja in trudimo se, priporociti te s svojimi neprestanimi pro- 
snjami vsegamogocnemu Gospodu, da bi po zasluzljivib prosnjah sve- 
tin apostolov na tern svetu premagal vse nasprotnike in se poznej 
veselil v nebeskem kraljestvu s Kristusom Bogom nasim. Vprasali- 
smo v zbora svojih. bratov skofov vasega castivrednega nadskofa 
Metoda, ako ima tako vero in jo tako poje, kakor veleva sveta 
rimska cerkev in kakor so jo sveti ocaki v sesterih svetib obcnih 
zborih po evangelskih. besedah Kristusa nasega Boga objavili in nam 
izrocili. On pa je pritrdil, da veruje in poje po evangelskem nauku, 
kakor uci sveta rimska cerkev in kakor so razglasili ocaki. Nasli smo 
ga v vseb cerkvenih naukib pravovernega in cerkvenemu prospebu 
prijaznega. (lgitur hunc Methodium, venerabilem archiepiscopiim ve- 
strum, interrogavimus coram positis fratribus nostris episcopis, si ortho- 
doxae fidei symbolum ita crederet, et inter sacra missarum sollempnia 
caneret, sicuti s. Romanam ecclesiam tenere, et in Sanctis sex universa- 
libus synodis, a Sanctis patribus, secundum evangelicam ChristiDei nostri 
auctoritatem, promidgatum atque traditum constat. Ille autem professus 
est, se juxta evangelicam et apostolicam doctrinam, sicuti sancta Mo- 
ntana ecclesia docet, et a patribus traditum est, tenere et psallere. Nos 
autem ilium in omnibus ecclesiasticis doctrinis et utilitatibus orthodoxum 
et proficuum esse reperientes . . .") Poslali smo ga vam nazaj oskr- 
bovat njemu izroceno cerkev bozjo in nocemo, da bi ga sprejeli 
kakor svojega lastnega pastirja s pristojno castjo, spostovanjem in 
radostnim srcem. Tudi smo mu potrdili vsled nase apostolske 
oblasti privilegije njegove nadskofijske casti in ukazali, da naj z 
bozjo pomocjo ostane stalna za zmiraj. Kar se tice pravic in pri- 
vilegij, ktere so postavili in potrdili nasi predniki, dovoljeno mu 
je posluzevati se jih, kakor je predpisano v kanonicnib postavab 
glede vseb cerkvenib zadev ali pa jib tudi odpuscati, ako je Bogu 
vsec, kajti ljudstvo Gospodovo bilo mu je izroceno in on bo dajal 
odgovor od . njih dus. Dubovnika Wicbinga, kterega si poslal k 



- it - 

nam, posvetili smo za skofa svete nitranske cerkve (lpsum quo- 
que presbiterum, nomine Vichinum, quern nobis direxisti, electum 
episcopum consecravimus sanctae ecclesiae Nitrensis") ter ukazujemo, 
da naj bo svojemu nadskofu pokoren v vseh receh, kakor uce 
sveti zakoni; tudi zelimo, da bi ravno tako poslal v primernem 
casu z dovoljenjem in po razumnosti svojega naclskofa drugega 
rabljivega duhovnika ali pa dijakona, kterega hocemo na isti nacin 
skofom posvetiti za drugo cerkev, za ktero bi bila po tvojih mislih 
potrebna skofovska moc. Razven tell dveh od nas posvecenih 
skofov smel bi prej imenovani vas nadskof vsled apostolskega 
sklepa posvetiti skofe tudi po takih krajih, kjer bi bili potrebni 
in bi zamogli dostojno ziveti. Masnikom, dijakonom in dubov- 
nikom vsake vrste, naj si bodo Slovani ali pa kteregakoli naroda, 
ki zive v mejah tvoje dezele, ukazujemo, da bi bili imenovanemu 
nasemu sobratu in vasemu nadskofu udani in pokorni v vseh receh 
ter da bi sploh nicesar ne storili brez njegove vednosti. Ako bi 
se pa predrznili kot uporniki in neubogljivci clelati razpor in 
razkolnistvo ter bi se ne poboljsali po prvem ali dragem opomi- 
njanji, velevamo vsled svoje oblasti, da se taki kot sejalci lulike iz- 
zeno iz vasih cerkva in pokrajin po predpisu tistih poglavij, ktera 
smo mu izrocili in na vas naslovili. Konecno hvalimo po pravici 
po pokojnem modrijanu Konstantinu izumljene slovenske pismenke, 
s kterimi naj bi se Bog hvalil po spodobnosti ; tudi velevamo, da 
bi se v ravno tern jeziku oznanovali nauki in dela Kristusa, Go- 
spoda nasega. (Litteras denique sclavonicas a Constantino quon- 
dam philosopho repertas, quibus Deo laudes debite resonent, hire lau- 
damus; et in eadem lingua Christi domini nostri precoma et opera 
enarrentur iubemus") Ne samo v treh, temvec v vseh jezikih je 
treba hvaliti Gospoda, kakor nas spodbuja sveto pismo, ktero 
pravi: Hvalite Gospoda vsi narodje in slavite ga vsi ljudje." In 
apostoli, napolnjeni s svetim duhom, govorili so cuda bozja v vseh 
jezikih . . . Tudi zdravi veri in nauku. ni nasprotno, ako se poje 
sveta masa v istem slovenskem jeziku, citajo v ajem sveti 
evangelij in listi iz stare in nove zaveze, ako so dobro prestav- 
Ijeni in razlozeni, ali pa opravljajo vse druge cerkvene molitve, 
kajti ta, ki je vstvaril tri glavne jezike, hebrejski, grski in la- 
tinski, naredil je tudi vse druge k hvali in slavi svoji. Dalje 
ukazujemo, da se bere zarad vecega cescenja v vseh cerkvah vae 
zemlje, kakor je ze v nekterih navadno, evangelij najprej v la- 
tinskem in se le potem v slovenskem jeziku, ker ljudstvo ne raz- 
ume latiriskega. Ako je pa tebi in tvojim sodnikom bolj vsec 
latinska masa, hocemo, da se opravlja zate v tern jeziku. (Nec 
sanaefidei vel doctrinae aliquid obstat, sive missas in eadem sclavi- 
nica lingua canere, sive sacrum evangelium vel lectiones div'mas novi 
et veteris testamenti bene translatas et interpretatas legere aut alia 
horarum officia omnia psallere: quondam qui fecit tres linguas prin- 

2 



18 

cipates, hebream scilicet, grecam et latinam, ipse creavit et alias omnes 
ad laudem et gloriam suam. Jubemus tamen, ut in omnibus eccle- 
siis terrae vestrae propter maiorem lwnorificentiajn evangeliuw latme 
legatur et postmodum sclavinica lingua, translatum in auribus populi, 
latina verba non intelligentis, adnuncietur, sicut in quibusdam eccle- 
siis fieri riddur. Et si tibi et iudicibus tuis placet, missas latina 
lingua majis audire, precipimus, ut latin e missarum tibi sollemnia 
celebrentur") 

Data mense Junto. Indictione XIII." 

Regest v vatikanskem arkivu, ep. 257, p. 99. Mansi, 
Coneil. coll., XVII, p. 181. Valvasor, die Ehre des H. Krain, 
II. Bd., 2. Aufl., str. 405 in 544 (ulomka). - Boczek, Cod. 
dipl. Morav. I, 42. Erben, Reg. Bohem. p. 17. Ginzel, 
Gesch. d. Slawenapostel, Anhang, str. 59 i. d. Jaffe, Reg. 
pont. Rom., str. 286, st. 2540. Racki, Viek i djelovanje, str. 
337 i. d. Fekonja v Letopisu Matice slov. za I. 18S4. str. 
164. (ulomek). 

St. 14. 881, dne 23. marca. 

Papez Ivan (VIII.) pise nadskofu Metodu (Methodio archi- 
episcopo). il Odobrujoc skrb tvoje pastirske gorecnosti, ktero kazes 
Gospodu, nasemu Bogu, v pridobitvi vernih dus in premisljujoc, 
da si neutrudljiv gojite]j pravoslavne vere, veselimo se ja'ko v istem 
Gospodu in ga ne nehamo brezkoncno hvaliti in slaviti, da bi te 
vedno bolj potrdil v svojih zakonili in te na korist svoje svete 
cerkve milostljivo otel vseh nadlog. Ko smo zvedeli iz tvojega 
pisma o mnogih. tvojih stiskab in nadlogah (auditis per tuas lit- 
teras variis casibus vel eventibus tuis"), cutili smo s teboj veliko 
usmiljenje; to lahko razvidis iz tega. cesar smo te opomnili ta- 
krat, ko si bil pri nas, namree da se mora ravnati nauk svete 
rimske cerkve po verjetnem porocilu svetih ocetov. Zahtevamo, 
da moras uciti in oznanovati simbol in pravo vero tako, kakor 
smo naznanili slavnemu knezu Svetopolku v svojem apostolskem 
pismn, ktero se mn je izrocilo, kakor potrjujes. " Drugega pisma 
mu nismo poslali in tudi onemu skofu ("Wichingu) nismo niti javno, 
niti skrivno ukazali delati drugace, kakor smo sklenili, da moras 
tudi ti postopati." ( ;; . . . . . npstrisque apostolicis Utteris glorioso 
principi Sfentopidcho, quas ei asserts fuisse delatas, hoc ipsum signi- 
ficavimus, et neque alie litter e nostre ad eum directe stmt, neque epi- 
scopo illi palam, vel secreto cdiud faciendum iniunximus, et ali.ud 
ate peragendum decrevhnus") Papez pravi Metodu v svojem pismu, 
da naj nikar ne zaluje zarad napadov, ktere je moral na razne 
nacine pretrpeti, temvec naj bo vesel, kajti ako je Bog z njim, 
ne more nikdo biti zoper njega. Nazadnje pravi papez, da hoce, 
ako pride Metod k njemu, vse postavno razsoditi, karkoli se je 



- 19 

zlobnega zoper njega storilo in kar je on (Wiching) njemu nasproti 
zakrivil; zasluzena kazen ne izostane. 

T)ata X. Kalend. Aprilis, Indictione XIII." 
Regest v vatikanskem arkivu, ep. 278, p. 110. Boczek, 
Cod. dipl. Morav., I, 44. Man si, Cone, coll., XVII, 199. 
Erben, Eeg. Bohem., I, 18. Jaffe, Reg. pont. Rom., p. 288, 
n. 2566. Ginzel, Gesch. d. Slawenapostel, Anhang, str. 62, 
st. 6. Racki, Viek i djelovanje, str. 344. 



St. 15. Proti koncu 1. 885. 26 ) 

Papez Stefan (VI.) pise slovanskemu kralju Svetopolku (Su- 
entopolko regi Sclauormn 1 ') ter ga hvali, da si je izmed vseh knezov 
izvolil rimskega papeza za patrona in stopil s svojimi plemenitasi 
in ljudstvom pod njegovo varstvo. Obljubuje mu, da hoce biti 
zmiraj njegov zavetnik, razjasnuje mu nauk o sveti trojici in ga 
spodbuja, da bi se vedno ravnal po njegovem vodilu. Naznanja 
mu, da mu je poslal ucenega in jako zvestega Wichinga za skofa, 
kterega naj sprejme castno in odkritosreno. (Inqua et Wichingum 
venerandum episcopum et carissimum confratrem aecclesiastica doc- 
trina eruditum reperimus, et ideo eum vobis ad regendam sibi com- 
missam adeo aecclesiam remisimus, quia fidelissimum eum tibi, et 
prote satis solicitum in omnibus agnovimus") Potem govori papez 
o cetiridesetdnevnem postu, o postu v sredah, petkih in sobotah ter 
o kvaternem postu. Dalje pise o svojem zacudenji, slisavsi, da 
Metod siri nevero in napravlja razpor. Svetopolk in njegovo ljudstvo 
naj se ne boje pogubljenja, ako se strogo drze nauka rimske cerkve. 
Metodu, Id se je predrznil opravljati bozjo sluzbd v slovanskem 
jeziku in potem nad truplom sv. Petra dano prisego, da tega vec 
ne stori, prelomil, prepove rabiti v prihodnjic slovanski jezik pri 
svetih obredih ; le v poduk priprostega in nevednega ljudstva ozna- 
nuje naj se evangelij in apostolsko dejanje v tern jeziku. Nazadnje 
pravi, da kdor bo uporen in neubogljiv ter delal razpor, naj se 
po dvakratnem opominjanji izobci iz cerkve ter prezene iz Sveto- 
polkove dezele. (Methodinm namqite supersticioni, non edificacioni, 
contencioni non pad insistentem audientes plurimum mirati sumus; 
et si ita est id audivimus, supersticionem eius penitus abdicamus. 
Anathema vero pro contemn en da catholica fide, qui indixit in caput 
redundabit eius. Tu aidem et popidus tuns sancti spiritus iudicio 
eritis innoxii, si tamen fidem quam romana praedicat aecclesia. tenu- 
eritis inmolabiter. Divina autem officia et sacra misteria ac missa- 
rum solemnia que idem, Methodius Sclavorum lingua celebrare pre- 
sumpsit, quod ne idterhts facer et supra sacratissimum beati Petri 
corpus iuramento firmaverat, sui periurii reaUim perhorrescentes mdlo 
modo deinceps a quolibet presumatur. Dei namque nostraque apo- 
stolica auctoritate sub anathematis vinculo interdicimus, ex.cepto . quod 

2* 



20 

ad simplicis populi et non intelligentis aedificacionem attinet, si evan- 
gelii, vel apostoli, exposicio ab eruditis eadem lingua annuncietur, 
et largimur et exortamur, et ut frequentissime fiat monemus, ut omnis 
lingua laudet deum, et confiteatur ei. Contumaces autem et inobe- 
dientes, contencioni et scandalo insistentes, post primam et secundam 
admonicionem si se minime correxerit, quasi zizaniorum seminatores 
ab aecclesie gremio abici sancimus, et ne una ovis morvida totam 
gregem contaminet nostro vigore refrenari et a vestris finibus procid 
excludi precipimus") 

Rokopis iz 11. stoletja v cistercijanskem samostanu Heiligen- 
kreuz-u na Dolenjem Avstrijskem, kterega je nasel Wattenbach 
in ponatisnil v svoji knjigi Beitrage zur Geschichte der christ- 
lichen Kirche in Mahren u. Bohmen, str. 43 i. d. Erben, 
RegestaBoh., 1, 20. Jaffe, Reg. pont. Rom., p. 297, n. 2649. 
Grinzel, Gesch. d. Slawenapostel, Anhang, str. 6367. 
Racki, Viek i djelovanje, str. 341 343. 



St. 16. 885, September 886. 27 ) 

Instrukcije papeza Stefana (VI.) do skofa Dominika ter do 
(dubovnika) Ivana in Stefana, ktere je prvi kot legate poslal k 
Slovanom (j,euntibus ad Sclavos"). Papez njih poducuje, kakd se 
jim je obnasati, ko pridejo na slovansko zemljo (cum Deo propitio 
ingressi (S-)clavorum fines fueritis"), da bodo njih dejanja v vzgled 
surovemu ljudstvn. Prvi dan naj reko ( } ,primo die hec dixisse suf- 
ficiant") ondotnemu vojvodi (ad ducem patriae", t. j. Svetopolku), 
da ga papez zagotovlja svoje ocetovske ljubezni in ga v dubu ob- 
jemlje kot svojega jako dragega sina, da ga pozdravljajo vsi skofje, 
dubovniki in dijakoni rimske cerkve in se ga spominjajo v svojib 
molitvab in da mu tudi rimski senat in dragi verniki posiljajo 
svoje pozdrave ter zele, da bi zmiraj bolj napredoval v sveti veri 
in se jedenkrat vecno veselil. Dalje poudarja papez, kako naj po- 
duce Svetopolka o izhajanji sv. Duha in o postu. Kar se tice slo- 
vanske sluzbe bozje, ktere se je bil Metod pod prisego odpovedal 
za casa papeza Ivana (VIII.), a se vendar drznil kasneje ravnati 
proti prisegi, prepove jo popolnoma; nasprotno pa dovoljuje in se 
celo priporoca, da naj bi duhovnik, znajoc slovenski jezik, po evan- 
geliji razlagal apostolsko branje nevednemu ljudstvu v njegovem 
jeziku. (Missas et sacratissima ilia ministeria, que Sclavorum lin- 
gua idem Methodius celebrare presumpsit, quamvis decessoris sui tem- 
poribus, domini videlicet Johannis sanctissimi pape, iuraverit, se ea 
ulterius non presumere, apostolica audoritate, ne aliquo modo presu- 
matury penitus interdicit. Veruntamen si aliquis Sclavorum lingua 
tarn doctus invenitur, ut post sacratissimam evangelicam, apostolicam 
lectionem eius explicationem doctus sit dicere ad aedificationem eorum, 
qui non intelliguni } et laudat, si fiat, et concedit et approbate) 



21 

Nazadnje izreka papez svoj interdikt proti nasledniku, kterega si 
je Metod protipostavno izvolil, za tako dolgo casa, dokler ne pride 
pred njega se opravicit. {Successorem t quern Methodius sibimet contra 
omnium sanctorum patrum statuta constvtuere presumpsit, ne ministret, 
nostra apostolica auctoritate interdicite, donee suam nobis preeentiam 
exhibeat, et causam suam viva voce exponat") 

Eokopis britanskega muzeja iz 12. veka, st. 8873. Sta- 
rine Jugoslav, akad., XII, str. 220, si 14. 



St. 17. V prvi polovici 1. 900. 28 ) 

Bavarski skofje, med njimi solnograski nadskof Theotmar r 
freisinski skof Waldo in pasovski skof Kichar (Richarius") pisejo 
papezu Ivanu (IX.) in se pritozujejo, da je ta na Moravskem, ktera 
je v cerkvenem oziru odvisna od pasovskega skofa, postavil jed- 
nega nadskofa in tri skofe. Med drugim pravijo : Prisli so, po- 
slani od strani vase (t. j. od papezeve), trije skofje, nadskof Ivan 
ter skofa Benedikt in Danijel, v dezelo onih Slovanov, ki se zo- 
vejo Moravci (in terram Sclavinorum, qui Moravi dicuntur") Ta 
pokrajina bila je s svojimi prebivalci vred podvrzena nasim kraljem, 
nasemu ljudstvu in tudi nam ne samo glede razsirjanja krscanske 
vere, temvec tudi glede placevanja posvetnega davka, kajti nasi 
predniki so jih najprej poducevali in preobracali iz malikovalcev 
v kristijane. In zato je pasovski skof, v cegar skofiji so prebi- 
valci te zemlje stanovali od zacetka njih pokristijanjenja, prisel v 
njih dezelo, kadar je hotel ali pa moral, in nobeden mu ni branil ; 
zbiral je v sinodinih. zborih. ne samo svoje dubovnike, temvec tudi 
tiste, ktere je tarn nasel, ter storil polnovlastno vse, kar je bilo 
treba dognati, in vendar mu ni nobeden nasprotoval. Tudi nasi 
grofje na meji te dezele sklicovali so v nji sodnijske zbore, po- 
ravnavali, kar je bilo treba poravnati, pobirali davke in nikdo se 
jim ni zoperstavil, dokler se ni hudic lotil njih sre, da so se za- 
celi protiviti krscanstvu, odtegovati se vsaki praviei, nadlegovati 
nas z vojsko in se najbesnejse upirati, tako da niso mogli tjekaj 
skof in dubovniki ter da so oni sami delali po svoji volji, kar so 
hoteli. Sedaj pa se ponasajo, hotec pomnoziti svoje krivice, da 
so dosegli to (namrec jednega nadskofa in tri skofe) z veliko svoto 
denarja, kar se nam zdi cudno in neverjetno; kaj takega se od 
apostolske stolice se ni nikdar slisalo in je proti kanonicnim po- 
stavam, da bi se mogel pripustiti tako velik razkol v jedni cerkvi. 
Jedna skofija se je razdelila na pet delov. Prisli so imenovani 
skofje v vasem imenu, kakor so sami rekli, posvetili v jedni in 
isti skofiji jednega nadskofa ako se splob more" govoriti o nad- 
skofiji v skofiji kakega drugega in tri skofe sufragane brez nad- 
skofove vednosti in brez dovoljenja tistega skofa, v cegar skofiji 
so bili " (..., Nunc vero, quod grave nobis videtur et 



22 

incredibile, in augmentum iniuriae iactitant se magnitudine pecuniae 
id egisse: qualia de ilia apostolica sede numquam audlvimus exisse, 
neque canonum decreta sanxisse, ut tantum schisma una pateretur 
ecclesia. Est enim unus episcopatus in quinque divisus. Intrantes 
enim praedidi episcopi in nomine vestro, ut ipsi dixerunt, ordinave- 
runt in uno eodemque episcopatu unum arckiepiscopum (si tamen in 
alterius episcopatu archiepiscopium esse potest) et tres swffraganeos 
eius episcopos, absque scientia archiepiscopi (namrec solnograskega 
nadskofa), et consensu episcopi, in cuius fuerimt dioecesi") 

Vas prednik (Ivan VIII.) je vsled dovoljenja vojvode Sveto- 
polka posvetil Wichinga za skofa, vendar ga ni poslal v ono staro 
pasovsko skofijo, temvec k nekemn, na novo spreobrnenemu na- 
rodu, kterega je podvrgel vojvoda sam in naredil iz poganov kri- 
stijane." (^Antecessor vester Zuentibaldo duce impetrante Wichingum 
consecravit episcopum ; et nequaquam in ilium antiquum Pataviensem 
episcopatum eum transmisit, sed in quamdam neopliytam gentem, quam 
ipse dux domuit bello, et ex pnganis Christianos esse patravit.") 
Potem omenjajo bavarski skofje, da so jih Slovani tozili pri rim- 
skem papezi, ker se nocejo z njimi pomiriti. Skofje priznavajo, 
da je to istina, vendar zavracajo vso krivdo na Slovane. Ko je 
zacelo krscanstvo pri njih (Slovanih) pesati in ko so ti se zraven 
tega sami nehali placevati dolzni davek nasim (bavarskim) kraljem 
in njib knezom, zaceli so se upirati z vojsko in nas narod nad- 

legovati Radi ali neradi morajo priti Slovani zo- 

pet pod naso vlado. Zato se spodobi, da vi (papez) gledate 
le od dalec in se v vseh zadevah obnasate popolnoma zmerno, da 
ne ojacite malovredne stranke in ne oslabite tiste, ki je boljsa." 
(.... et side velint sive nolint, regno nostro subacti erunt. Qua- 
propter oportet vos ab alto speculari, et moderaminis temperiem prae 
omnibus tenere, ne peior pars coyifortetur, et melior infinnetur") 

Predniki prejasnega nasega gospoda Ludovika, cesarji in 
kralji, izvirajo iz najbolj kristijanskega frankovskega naroda, mo- 
ravski Slovani pa iz poganov in nevernikov. (Progenitores nam- 
que serenissimi senioris nostri, Hludovici videlicet, imperatores et reges 
ex christianissima Francorum gente prodiernnt. Moravi vero Sclavi 
a paganis et ethnicis venerunt") ; uni so s cesarsko silo povzdigo- 
vali rimsko drzavo, ti pa znizevali; uni so krepili kristijansko 
vlado, ti pa slabili; uni imeli so pred celim svetom veljavo, ti pa 
so se potikali po skrivaliscih in utrjenih mestih ( . . . isti latibulis 
et urbibus occultati fuerunt. a ) ; vsled dobrih svetov, ktere so uni 
dajali, cvetela je rimska stolica, zarad preganjanja zadnjih zalo- 
valo je krscanstvo . . . ." 

Bavarski skofje trdili so v svojem pismu, da je laz, cesar so 
jih dolzili imenovani Slovani, namrec, da so oskrunili katolisko 
vero, ker so sklenili mir z Ogri, prisegPi pri psu, volku in drugih 
jako gnusnib in poganskih stvareh ter jim dali denar, da so na- 



23 

padli Italijo. {Quod nos praefati Sclavi crimindbantar, cum TJnga- 
ris fidem catholicam violasse, et per canem sen lupum aliasque ne- 
fandissimas et ethnicas res sacramenta et pacem egisse, atque ut in 
Italiam transirent pecuniam dedisse") Skofje so rekli, da niso dali 
Ogrom denarja, temvec samo svojo laneno obleko (linea vestimenta"), 
da bi nekoliko zmanjsali njih diyjost in da bi bili varni pred njiho- 
vimi napadi. ,,Pac pa so Slovani sami skozi vec let delali krivico, 
ktere nas dolze, cla smo jo mi storili jedenkrat. Vzeli so nemalo 
stevilo Ogrov k sebi, ostrigli jim popolnoma njih glave, kakor svojim 
lazikristijanom in jih poslali zoper nas kristijane; tudi sami so nas 
napadli, nektere odpeljali kot vjetnike, druge nmorili, zopet druge 
usmrtili po jecah vsled lakote in zeje ter jib unicili brezstevilno ; 
plemenite moze in postene zene odvedli so v suznost, pozgali 
so bozje cerkve in razdejali vsa poslopja, tako, da v celi Pan- 
noniji, nasi najveci pokrajini, ni ne jedne cerkve. Labko vam (pa- 
pezu) od vas postavljeni skofje povedo, ako bocejo priznati res 
nico, koliko dni bi se moralo potovati, ko bi se ne videlo drugo, 
kakor opustosena zemlja." (,,Ipsi Ungarorum non modicam multitn- 
dinem ad se sumpserunt, et more eorum capita suorum pseudochristia- 
norum penitus' debonderunt et super nos Christiams immiserunt ; atque 
ipsi supervenerunt et alios captivos duxerunt, alios occiderunt, alios 
ferirta carcerum fame et siti perdiderunt, innumeros vero exitio de- 
putarimt et nobiles vivos ac honestas midieres in servitiutn redege- 
runt, ecclesias Dei incenderunt et omnia aedeficia deleverunt; ita ut 
in tola Pannonia, nostra maxima provincia, tantum una non appa- 
rent ecclesia, prout episcopi a vobis destinati, si fateri velint, mar- 
rare possunt, quantos dies transierint et totam terram desolatam vi- 
derint") 

Ko smo zvedeli, da so pridrli Ogri v Italijo, zeleli smo, 
Bog nam je prica, pomiriti se z istimi Slovani, obljubujoc jim 
zarad vsegamogocnega Boga, da jim odpustimo vse krivice, ktere 
so do takrat nam storili in da jim damo nazaj vse, kar so jim, 
kolikor je znano, nasi vzeli, samo da bi nas le v mini pustili in 
nam dali toliko casa, da bi prisli v Langobardijo, nbranili imetje 
sv. Petra in osvobodili z bozjo pomocjo kristijansko ljudstvo. A 
tudi tega nismo mogli od njih doseci, da bi (Slovani) po tolikih 
zlobnostih prejemali dobrote; oni ostanejo krivi tozitelji, ki so 
zmiraj preganjali kristijane." ,,Quando vero TJngaros Italiam in- 
trasse comperimus, pacificare cum eisdem Sclavis teste Deo midtum 
desideravimus, promittentes eis, propter Deum omnipotentem ad per- 
fectum indidgere omnia mala contra nos nostraque acta, et omnia 
reddere, quae de suis nostros constaret habere ; quatenus ex Mis se- 
curos nos redderent et tamdiu spatium darent, quamdiu Longobardiam 
nobis intrare et res sancti Petri defendere popidumque christianum 
olivino adiutorio redimere liceret. Et nee ipsum ah eis obtinere po- 



- 24 

tuimus, ut post tanta maleficia haberent beneficia ; et sunt falsi accu- 
satores, qui semper fuere Christianorum persecutors .") 

Potem prosijo bavarski skofje papeza, da naj bi ne veroval 
vsakemu, kdor jih sumnici, temvec da bi se pri taki priliki na- 
tanko poducil po svojem ali pa po njihovem poslanci. Dalje na- 
znanjajo zalost cele Germanije in Bavarskega, ker se je unicilo 
cerkvino jedinstvo in se jedna skofija razdelila na pet delov ter 
pricakujejo od papeza, da bo odstranil vse,' kar bodo hoteli osno- 
vati zvijacni Slovani. (,,si quid fraus maligni Sclavorum callidi- 
tate adduxerit, justitia averted.'^) Nazadnje se opravicuje solnograski 
nadskof Theotmar, da ni mogel poslati v Kim dolznega denarja 
zarad poganskega napada v Italijo ; ko bo pa ta dezela osvobojena, 
poslje ga mu, kakor hitro bo mogoce; tudi ga prosi, da bi bla- 
govolil na posameznosti pismeno odgovoriti. 

Man si, Cone. coll. XVII, p. 253. Hansiz, Germania 
sacra, I, p. 176 178. Juvavia, Anhang, p. 283 286. 
Boczek, Cod. dipl. Mor. I, 60. Ginzel, Gesch. d. Slawen- 
apostel, Anbang, str. 68 72, st. 7. 



St. 18. Y prvi polovici 1. 900. 29 ) 

Hatton, nadskof v Mainzu, pise papezu Ivanu (IX.) ter mu 
naznanja, da so se bavarski skofje pritozili zarad Moravcev, ki so 
se uprli frankovski oblasti ter se bahajo, da so se od njih (ba- 
varskih skofov) locili in dobili od rimske stolice lastnega metro- 
polita, akoravno niso nikdar imeli svoje metropolitske stolice in 
so bili zmiraj podlozni bavarskim vladarjem in skofom. { . . qua- 
liter Maravenses populi Francorum potestati rebelles, iactent se ab- 
illormn consortio esse divisos, et seorsum metropolitano gloriantur 
a vestra concessione esse sublimatos: cam nunquam metropolitano, 
sedes inter illos liaberetur, sed semper illorum provlnciae et dioecesi 
cohaererent. u ) Hatton pravi, da posilja to pismo papezu vsled 
prosnje bavarskih skofov, zvestih katolicanov, ki povelicujejo sveto 
vero s svojimi deli in cerkvenimi opravili in ki mu liocejo tudi 
sami ravno to naznaniti. ( ;; . . . . quia et illi per se ipsos vobis 
eadem innotescere vita comite promittebant." 30 ) Dalje trdi Hatton, 
da so Moravci, dobivsi od apostolske stolice svojega metropolita, 
postali baje prevzetni in vsled njih osabnosti se bo se, kakor mnogi 
mislijo, prelivala kri. Zato prosi papeza, da bi jib, preden se to 
zgodi, opomnil, da spoznajo, kteri vladi se imajo podvreci. Ako 
pa ne bodo poslusali papezevega svarila, morali boclo skloniti svoje 
vratove pred frankovskimi knezi (quodsi vestra admonitio illos non 
correxerit, velint, nolint, Francorum principibus colla submittent' 1 ) ; 
vendar upa, da se zamore cela stvar resiti brez prelivanja krvi. 

Mansi, Cone. coll. XYII, p. 203. Hansiz, Germ. sacra ? 
I, p. 178180. 




V 

Zivotopis sv. Cirila in Metoda. 

1. Sv. Ciril in Metod na vzhodu. 



esto Solun lezi v nekdanji Macedoniji ob Aegejskem morji, 
ktero se tarn precej dalec razprostira med suho zemljo in 
^ napravlja Solunski zaliv. Ker je bilo mesto zarad svoje 
trgovine precej bogato in okolica rodovitna, poskusala so 
za ljudskega preseljevanja razna plemena, da bi se polastila on- 
dotnih krajev. Nazadnje naselili so se po celi pokrajini Slovani 
in tudi solunski mescani, akoravno po rodu Grki, bill so primo- 
rani nauciti se slovanskega jezika, da so mogli obcevati s slovan- 
skimi prebivalci v okolici. 1 ) 

V tern mestu bila sta rojena brata Konstantin in Metod. 
Njun oce Leon bil je visji cesarski uradnik, plemenitega rodu in 
po jeziku Grk, ime materino nam ni znano. 2 ) Izmed sedmerih 
otrok, ktere sta imela Leon in njegova soproga, bil je Konstantin 
najmlajsi. 3 ) Oba, Konstantin in Metod, bila sta jako nadarjena, 
posebno pa prvi, kterega so zarad njegove ucenosti in modrosti 
imenovali Filozofa 4 .) Kar se tice casa njunega rojstva, ni nam 
znano nic gotovega; mlajsi brat Konstantin bil je najbrze rojen 
1. 82 7. 5 ) njuni mladosti ne veriio nic posebnega; kar pripove- 
dujejo legende, je neznatno in tudi deloma neverjetno. Razume 
se, da so starisi vestno skrbeli za njuni poduk in ju zgodaj po- 
slali v solo, kjer je Konstantin prekosil vse svoje licence. 6 ) Ko je 
bil 14 let star, tedaj najbrze 1. 841., umrl mu je oce Leon in mati 
je morala sama prevzeti vso skrb za svoje otroke. 7 ) 

Da bi Konstantin se bolj napredoval v znanostih, sel je v 
Carigrad ter se tu jako pridno ucil modroslovja, a tudi geome- 
trije, aritmetike, astronomije, govornistva in godbe ni zanemarjal. 
Ead je prebiral Homerjeve poezije in slovstvena dela drugih grskih 
pisateljev. 8 ) Znal je na pamet spise Dionysija Areopagita in jih 
veckrat priporocal svojim slusateljem. 9 ) Jako marljivo studiral je 
tudi spise sv. Gregorja Nazianskega. 10 ) Med Konstantinovimi uci- 
telji slovela sta takrat najbolj uceni Focij, ki je bil dalj casa tudi 
njegov osebni prijatelj" n ) in pa Leon 12 ), najbrze tisti, ki je bil nekaj 
casa solunski nadskof in kot ucenjak tako na glasu, da ga je kalif 
Mamun botel poklicati na svoj dvor. 13 ) Konstantin in Metod na- 



26 

ucila sta se razven grskega vec dragih jezikov; govorila sta Ia- 
tinski 14 ) in Konstantin navadil se je se celo kozarskega ,6 ) in he- 
brejskega jezika.) Ze v svojem rojstnem. mestu naucila sta se 
slovanscine. 17 ) 

Najbrze zarad znanja tega jezika poslal je takratni grski 
cesar Metoda za upravitelja v neko slovansko pokrajino, kjer se 
je popolnoma seznanil s slovanskimi obicaji. 18 ) Sluzboval je tu vec 
let. Ker si je pa hotel namesto casne slave pridobiti vecno sreco, 
odpovedal se je svoji castni sluzbi ter sel v samostan na goro 
Olymp. 19 ) Brez dvoma bil je kmalu potem posvecen za masnika. 20 ) 

Dne 20. junuarja 1. 842. umrl je v Carigradu cesar Theophil, 
velik nasprotnik svetih podob. V imenu mladoletnega sina Mi- 
hajla III. vladala je nekaj casa njegova mati Theodora, ki je bila 
glede cescenja svetih podob popolnoma drugega mnenja, kakor njen 
umrli soprog. Navedenega leta sklicala je v Carigradu cerkveni 
zbor, ki je sklenil iznova vpeljati cescenje svetih podob. Ker pa 
se je temu protivil takratni patrijarh Ivan, bil je odstavljen.' 21 ) S 
tern patrijarhom prepiral se je zarad svetih podob tudi nas Kon- 
stantin, akoravno je bil takrat se jako mlad. 22 ) 

Konstantin se je zarad svoje ucenosti in modrosti posebno 
priljubil takratnemu logotheti Theoktistu. Ta ga je poklical k sebi 
ter ga postavil za ucitelja mlademu cesarjevicu Mihajlu. 23 ) Theo- 
ktist mu je se celo hotel preskrbeti za zeno neko bogato, krasno 
in plemenito devico. Tudi mu je obljubil vplivati pri cesarji, da 
bi ga ta se bolj pocastil, kakor do sedaj, ter ga imenoval za stra- 
tega. Konstantin se je zahvalil za tako ponudbo in rekel, da mu 
je znanost ljubsa, kakor pa cast. Zarad tega preskrbel mu je Theo- 
ktist sluzbo knjiznicarja patrijarske knjiznice pri cerkvi sv. Sofije. 
A. ze cez jeden mesec pustil je Konstantin svojo sluzbo ter sel v 
neki samostan poleg morskega brega, prej ko ne zato, da bi se 
pripravljal za duhovski stan. Kmalu potem dali so mu uciteljsko 
stolico, ktero je tudi prevzel ter razlagal modroslovske nauke ucen- 
cem iz domacih in tujih krajev. 24 ) 

Okolu 1. 850. bil je Konstantin v Carigradu posvecen za 
masnika. 26 ) Kmalu potem (okolu 1. 851.) poslali so ga, akoravno 
je bil se le 24 let star, k mohamedanskim Saracenom, ki so po- 
stajali Grkom v verskih in politicnih zadevah od dne do dne ne- 
varnejsi. Z njimi se je prepiral o razlicnih verskih vprasanjih, 
posebno o sv. Trojici. 20 ) 

Povrnivsi se v Carigrad ostal je tu le malo casa. 27 ) Najbrze 
spada v to dobo njegov prepir s Focijem (Photius), prvim cesar- 
skim tajnikom in stotnikom cesarske telesne straze. Da bi na- 
gajal takratnemu patrijarhu Ignaciju, ki je pastiroval od 1. 846 
857., trdil je Focij, da ima clovek dve dusi. Nato je Konstantin 
svojega dosedanjega prijatelja Focija ostro posvaril, potegnivsi se 
za lgnacija in za pravo versko resnico. 28 ) Mogoce je, da je Kon- 



27 

stantin ravno zarad zalostnih verskih razmer tako hitro zapustil 
Carigrad in se napotil v samoto k svojemu bratu Metoda na goro 
Olymp. 29 ) Omeniti mi je, da je bil patrijarh Ignacij brez preiskave 
odstavljen dne 23. novembra 857. in da je prisel Focij na njegovo 
mesto. Duhovscina cele carigraske patrijarhije razdelila se je vsled 
tega v dve stranki ; jedna se je potegovala za pregnanega Ignacija, 
druga pa pridruzila slavohlepnemu Fociju. Razume se, da nam 
je iskati Konstantina med privrzenci patrijarha Ignacija, ker dru- 
gace bi se gotovo ne bil prej tako zanj potegnil. 

V tistem casu obrnili so se poslanci na pol pokristijanjenih 
Eozarjev, ki so prebivali ob Azovskem morji, do grskega ce- 
sarja Mihajla ter ga prosili, da bi jim preskrbel krscanskih uci- 
teljev. Rekli so, da si prizadevajo na jedni strani Zidje, na dragi 
pa Saraceni, da bi pridobili Kozarje za svojo vero. Ti pa. ne 
vedoc, komu bi prav dali, sklenili so iskati sveta pri katoliskem 
cesarji v Carigradu, do kterega imajo najvee zaupanja. Cesar, po- 
svetovavsi se s takratnim patrijarhom Foeijem, poslal jim je Kon- 
stantina, menec, da bo ta najbolje opravil dano nalogo. 3 ") Najbrze 
je hotel Focij, nasvetovavsi svojemu cesarju, da bi poslal Konstan- 
tina h Kozarjem, na jedni strani znebiti se tega moza, na drugi 
strani pa vstreci njemu in Kozarjem. 

Prej ko ne 1. 86 1. 31 ) napotil se je Konstantin oznanovat Ko- 
zarjem sveto vero. Spremljal ga je njegov brat Metod. 32 ) Preden 
je Konstantin prisel h Kozarjem, mudil se je nekoliko casa na 
meji njih drzave v Kerzonu, da bi se naucil njih jezika. Ta se 
mu posreci dobiti ostanke sv. Klementa, cetrtega rimskega papeza, 
ki je bil pregnan na Krimski polotok in tu umrl muceniske smrti 
1. 100. 33 ) Konstantin je dolgo casa poizvedoval po ostankih in 
grobu Klementovem. Izprva bilo je njegovo prizadevanje brez- 
vspesno, ker ondotni prebivalci, naselivsi se precej pozno na pol- 
otoku, niso nic vedeli povedati q Klementu. S pomocjo marljive 
duhovscine ter nekterih ustnih in pismenih porocil nasel je na 
nekem otocici najprej razvaline nekdanje cerkvice in po daljsem 
iskanji tudi grob, v kterem so bili Klementovi ostanki. Nalozil 
jih je na svojo glavo ter nesel na ladijo, ktera jih je potem pre- 
peljala v glavno mesto Georgijo, kjer so jih zacasno shranili v 
ondotni stolni cerkvi. Kmalu potem prisel je Konstantin h Ko- 
zarjem, kterim je z veliko gorecnostjo oznanoval sveto vero. V 
njih dezeli moral se je prepirati s saracenskimi in zidovskimi ozna- 
novalci. Pregovoril je Kozarje, da so se dali krstiti popustivsi 
zidovske in mohamedanske zmotnjave. Ravno to je storil njih 
knez, ki se je ob jednem zahvalil grskemu cesarju, da mu je po- 
slal tako izvrstnega ucitelja v dezelo. Konstantina je hotel bogato 
obdarovati, a ta ni maral nic drugega vzeti, kakor grske vjetnike. 
Lpcivsi se od Kozarjev pustil je nektere duhovnike pri njih, druge 



28 

vzel je seboj, da so mu pomagali prenesti ostanke sv. Klementa 
v Carigrad. 34 ) 

Ko sta se Konstantin An Metod povrnila v glavno rnesto gr- 
skega cesarstva, poiskal si je prvi svoje stanovanje pri cerkvi sv. 
Apostolov 35 ), Metoda pa sta hotela cesar in patrijarh povzdigniti 
za nadskofa, kar pa je on odbil in sel rajsi v bogati Polihronski 
samostan. 36 ) 

2. Sv. Ciril in Metod na Moravskem. 

V tistem casu, ko sta prisla Konstantin in Metod iz ko- 
zarske dezele v Carigrad, vladal je na Moravskem knez Rasti- 
slav. Ta, kakor tndi njegov prednik Mojmir, vojskovala sta se 
mnogokrat z Nemci. Da bi ti lozej premagali Moravce, zavezal 
se je njih kralj Ludovik okolu 1. 862. z Bolgari in 1. 863. se je 
celo govorilo, da bodo ti in Nemci skupno napadli moravskega 
kneza. 37 ) Ker so tedaj Nemci, ali kakor jih dostikrat imenujejo 
takratni viri, Vzhodni Franki, iskali pomosi zoper Moravce pri 
Bolgarih in ker so bili grski cesarji Frankom in Bolgarom so- 
vrazni, zato se ne bomo cudili, da je knez Rastislav stopil v do- 
tiko z Byzantinci. Cesar Mihajl je torej prav rad vstregel Rasti- 
slavovi zelji, ko je ta prosil za kakega misijonarja, ki bi razumel 
slovanski jezik. Da se je Rastislav obrnil v Carigrad, koristil je 
sebi v marsikterem oziru, kajti pridobil si je na jedni strani ime- 
nitnega zaveznika, na drugi strani pa se oprostil vpliva nemskih, 
slovanskega jezika ne znajocih duhovnikov. 

Najbrze proti koncu 1. 862. 38 ) poslal je knez Rastislav 39 ) 
svoje poslance v Carigrad k cesarju Mihajlu ter mu naznanil, da 
je njegovo ljudstvo nehalo moliti malike in se hoce ravnati po 
zakonu krscanskem. Ker pa nimajo takega ucitelja, kteri bi jih 
znal poducevati v branji in zakonu samem, prosi ga, da bi mu 
poslal moza, ki bi bil popolnoma zmozen oznanovati vero, zapo- 
vedi bozjega zakona in pot pravice. 40 ) Jednake besede naha- 
jajo se v Nestorjevi kroniki, 41 ) kjer je receno, da je slovenska 
zemlja pokristijanjena, vendar manjka jim uciteljev, ki bi jim raz- 
lagali svete knjige, ker sami ne razumejo niti grskega niti latin- 
skega. Tudi pravi, da jib nekteri uce tako, drugi drugace in 
da naj jim posljejo ucitelja, ki jih bo poduceval knjige citati 
in jih razumeti. Pannonska Iegenda, ki popisuje zivotopis sve- 
tega Metoda, izrazuje namen tega poslanstva z naslednjimi bese- 
dami: Mnogi krscanski ucitelji prisli so k nam z Laskega, 42 ) 
Grskega in Nemskega, kteri nas poducujejo, vsakteri drugace ; a 
mi Sloveni smo ljudje priprosti in nimamo moza, ki bi nas pod- 
ucil o pravici." Nato rece cesar Konstantinu: Slisis li, Filozof, 
te besede? Tega ne more nikdo drugi storiti, kakor ti. Prejmi 
moje darove, vzemi seboj svojega brata, meniha Metoda, ter pojdi. 
Vi dva sta Solunjana in Solunjani govore vsi cisto slovenski." i3 ) 



29 

Iz nastetih citatov je razvidno, da so prosili moravski po- 
slanci v Carigradu takih uciteljev, ki bi prvic dobro znali slo- 
venski jezik in drugic, ki bi bili vsestransko poduceni v krscan- 
skem nauku, kajti dosedanji duhovniki, prisedsi iz raznih dezel, 
ucili so jih verske resnice, ki pa se niso med seboj vjemale in 
tudi ne zasluzile tega imena. Napacno je torej, kar tivli Trans- 
Iatio (c. 7), da je Kastislav se le, ko je cul o Konstantinovi de- 
lavnosti med Kozarji, prosil grskega cesarja, da bi ga poslal tudi 
v njegovo dezelo. 

Konstantin in Metod sprejela sta ponudbo moravskega kneza 
in prisla v njegovo dezelo v prvi polovici 1. 863. 44 ) Pred njunirn 
odhodom ju je cesar Mihajl bogato obdaroval ter jima dal pripo- 
rocilno pismo iii dragocene podobe za Kastislava. 45 ) Neresnieno, 
je, da bi bila med potjo pridobila Bolgare in njih kralja Borisa 
za krscansko vero. tem porocajo le manj zanesljivi viri. 46 ) 

Prisedsi na Moravsko prinesla sta seboj ostanke sv. Klementa. 
Ko sta se priblizala glavnemu mestu, sli so jima knez in ljudstvo 
z radostjo nasproti in ju sprejeli z velikim veseljem. 47 ) 

Na Moravskem zacela sta delati v prospeh slovanskega ljud- 
stva, kar jima je bilo tem laglje, ker sta dobro umela in govorila 
njegov jezik. Poducevala sta ondotni narod v svetiveri, napelje- 
vala ga li krscanskemu zivljenju, kazala mu njegove zmote in pri- 
dobila marsikterega trdovratneza na svojo stran. 48 ) Tudi sta tu 
in tarn naletela na kakega pogana, kterega sta spreobrnila in kr- 
stila. Mnogo je bilo takib, ki so bili na videz kristijani, a beseda 
bozja, ktero so oznanovali nemski duhovniki, ni jim segla do njih 
src in te je bilo treba v veri se poduciti. Nemski duhovniki si 
dostikrat niso veliko prizadevali, da bi neverne Slovane prepricali 
o potrebnosti svetega krsta, temvec so jih raj si prisilili, da so se 
dali krstiti. Vsled tega so se pa tudi Slovani prav mnogokrat, 
ko je nehala zunanja sila, izneverili krscanstvu in zopet zaceli mo- 
liti svoje prejsnje bogove. Kazume se, da je bil tak krst nepo- 
staven in pohujsljiv. Nemski misijonarji, oznanujoc med Slovani 
sveti evangelij, imeli so mnogokrat jako neplemenite namene, ker 
z razsirjevanjem krscanstva hoteli so si pomnoziti svoje dohodke 
in povecati svoje bogastvo. 

Slovanska apostola poducevala sta mladenice v krscanski veri, 
ucila jih citati svete knjige ter pripravljala za duhovski stan; 49 ) 
vendar jih sama takrat se nista smela posvetiti, ker ni imel no- 
beden izmed nju skofovske casti in oblasti. 

Konstantin in Metod imata tudi zato veliko zaslug za Slo- 
vanstvo, ker sta bila nasa prva ucena pisatelja. Slovani prej niso 
imeli v domacem jeziku spisanih knjig, rabili so crte in reze, 
s kterimi so zaznamovali posamezne glasove. Ko so se pokristi- 
janili, prizadevali so si pisati slovenski jezik z latinskimi in gr- 
skimi pismeni, vendar brez pravega pravila. 50 ) 



*- 40 

Crte in reze niso posebno ugajale pri pisanji slovenskega je- 
zika, a tudi latinske in grske crke bile so le za silo ; zato je 
Konstantin sestavil novo abecedo ali azbuko, ki je imela dovolj 
znakov za razlicne glasove slovenskega jezika. 51 ) Glede casa iz- 
najdbe nove abecede moramo pritrditi Nestorju, ki pravi, da je 
bila slovanska azbuka sestavljena se le po prihodu Konstantina in 
Metoda na Moravsko. 52 ) Tudi menih Hraber nam natancno dolo- 
cuje cas iznajdbe slovanskih pismenk, namrec 1. 863. 63 ) 

Ko je Konstantin zlozil pismenke, jel je na slovenski jezik 
prevajati najprej evangelije za vse nedelje in praznike, pricensi z 
evangelijem sv. Janeza: V zacetku je bila beseda itd. 54 ) Racki 56 ) 
misli, da se je to zgodilo 1. 863. v Carigradu, preden je prisel 
Konstantin s svojim bratom na slovensko zemljo. Po mojem mnenji 
zacela sta svoje knjizevno delo se le med Slovani, ne pa v Carigradu. 5(i ) 

Pred svojim odhodom v Rim prelozila sta Konstantin in 
Metod iz grscine vec liturgicnih knjig, ki so bile potrebne za cer- 
kveno rabo. 57 ) Zivotopisec sv. Konstantina omenja nam nektere 
prevedene knjige, kakor cerkveni cin (t. j. ustav sluzbe bozje 
za dneve celega leta), potem casoslov (brevir) in tajnq sluz- 
bo (t. j. sluzebnik, liturgiar ali masno knjigo). 58 ) Tudi Zitje sv. 
Metoda nam pripoveduje o njuni delavnosti na knjizevnem polji in 
navaja med spisanimi deli psaltir, evangelije, apostolsko dejanje in 
izbrane sluzbe." 59 ) Ravno to dokazuje nam papez Ivan VIII. v 
svojem pismu do Svetopolka, v kterem citamo, da sta spisala misal 
ali masno knjigo, evangelije in berila iz novega testamenta, berila 
iz starega testamenta in casoslov (brevir, hore) co ). Razven teh 
knjig sestavila sta tudi ritual (obrednik ali trebnik), ki popi- 
suje cerkvene obrede pri krstu, pokopu, zenitvi itd. in oktoich 
ali cerkveno pesmarico. 61 ) 

Celega svetega pisma Konstantin in Metod nista poslovenila, 
akoravno to trdijo nekteri manj zanesljivi viri, 02 ) temvec le one 
dele iz novega in starega veka, kteri so bili pri bozji sluzbi naj- 
bolj potrebni. Vse te knjige spisala sta pred svojim odhodom v 
Rim in ko sta se tjekaj napotila, vzela sta jih seboj in pokazala 
papezu, da jih je odobril. 03 ) 

Delovanje imenovanih solunskih bratov na knjizevnem in 
cerkvenem polji bilo je do Konstantinove smrti tako tesno zvezano, 
da se prav dostikrat ne more reci, kaj je storil Konstantin in kaj 
Metod. Kar je zgotovil jeden izmed nju, zamore se vcasi pripiso- 
vati drugemu in veckrat je kako delo pricel Konstantin, Metod pa 
ga koncal ali pa nasprotno. 4 ) Ejuni ucenci Klement, Gorazd, 
Naum, Angelar, Sava in drugi bili so jima zvesti pomocniki. 

Pri tako sijajnih vspehih, ktere sta dosegla Konstantin in 
Metod, bilo je naravno, da so nemski duhovniki, stanujoci v de- 
zeli moravski, le z zavidljivim in sumljivim ocesom gledali na slo- 
vanska misijonarja, ktera je Rastislav poklical iz razkolniskega 



-*1 - 

Carigrada. Napravljali so jima neprijotnosti posebno zato, ker sta 
se drznila sloveniti svete knjige. 66 ) 

Bistroumni knez Eastislav je kmalu previdel, da bi mu mogla 
solunska brata mnogo koristiti v dosego svojega namena. Trudil 
se je namrec, da bi postal v politicnem in cerkvenem oziru po- 
polnoma neodvisen od vzhodnje-frankovskih kraljev in njih zvestih 
sluzabnikov, pasovskih skofov. Politicno neodvisnost varoval je z 
mecem v roci in le premnogokrat moral se je bojevati s svojimi 
najhujsimi sovrazniki, z Nemci. Kar se tice cerkvene neodvisnosti, 
hotel se je otresti vpliva nemskih skofov in duhovnikov ; da bi se 
pa to doseglo, dobiti bi raorala moravska drzava svojega skofa. 
Konstantin in Metod imela bi postati prva skofa v Moraviji, kar bi se 
moglo zgoditi le z dovoljenjem rimskega papeza. Eastislav obrnil 
se je tedaj pismeno v Rim in papezu naznanil svojo zeljo. Naj- 
brze sta tudi Konstantin in Metod izrekla svojo misel, iti tje, da 
bi papeza prepricala o svoji delavnosti kot misijonarja, dobila po- 
trjenje za prevod sv. pisma in drugih cerkvenih knjig v slovenski 
jezik, pokazala svoje spostovanje in udanost do rimske stolice, iz- 
rocila mu ostanke sv. Klementa in izprosila izvrsitev Rastislavo- 
vega nacrta. 6G j 

Takrat je vladal v Rimu Nikolaj I. Do njega so se tedaj 
obrnili Rastislav, Konstantin in Metod. Papez se je jako razve- 
selil, ko je cul o delavnosti solunskih bratov po Moravskem, in 
poklical ju je pismeno, da bi prisla v Rim. G7 ) Takoj sta se na- 
pravila na pot, vzela seboj nekoliko ucencev, o kterin sta mislila, 
da so vredni skofovske casti. e8 ) V svoji poniznosti nista pricako- 
vala, da bodeta sama postala skofa; temvec sta mislila, da doleti 
ta cast tega ali unega izmed njunih. ucencev. 

3. Sv. Ciril in Metod v Rimu. 

V 

Cetiri leta in pol delala sta Konstantin in Metod za sveto 
vero po Moravskem, 9 ) preden sta se proti koncu 1. 867. napotila 
v Rim. Med potjo prisla sta v Dolenjo Pannonijo k Blat- 
nemu jezeru, kjer je vladal slovenski knez Kocel. V cerkvenem oziru 
spadala je njegova dezela pod solnograsko nadskofijo. Takratni 
nadskof Adalvin je vse storil, da bi odvrnil vpliv slovanskih mi- 
sijonarjev od te pokrajine. "Vkljub zimi in mrazu prehodil je dolgo 
pot iz Solnograda v Blatograd, glavno mesto te dezele, in prisel 
b Kocelu o bozici 1. 864. V naslednjih dneb, namrec zadnje dni 
1. 864. in v zacetku 1. 865., posvetil je v njegovi dezeli mnogo 
cerkva, kterim je preskrbel tudi dubovnike, razume se, da po rodu 
Nemce. 70 ) 

A ze dve leti pozneje, ko je knez Kocel Konstantinain Metoda, 
potujoca skozi njegovo dezelo, z velikim veseljem sprejel, jel se je 
manjsati vpliv nemskih masnikov. Kocel se je jako zradoval, ko 
sta mu imenovana brata pokazala v slovenskem jeziku spisane 



knjige, ktere je lahko brez tolmacev razumel. Dal jima je na pot 
50 ucencev, da bi jib poducevala v slovenskem pismu. Za svoj 
trad nista zahtevala niti od Rastislava, niti od Kocela nikakorsne 
odskodnine ; izprosila sta si samo 900 vjetnikov, ktere sta potem 
osvobodila. 71 ) ' 

Zapustivsi Pannonijo napotila sta se dalje proti Rimu prej 
ko ne cez sedanje Kranjsko in Primorsko. 72 ) V Benetkab prepi- 
rala sta se, kakor trdi zivotopisec sv. Konstantina, s tamosnjimi 
skofi, dubovniki in menibi, kteri so boteli vse jezike izkljuciti iz 
cerkve, razven grskega, latinskega in bebrejskega. 73 ) V Rim sta 
prisla po smrti papeza Nikolaja 1. 74 ) (f 13. nov. 867 75 ). Njegov 
naslednik, Hadrijan II., posvecen 14. decembra 867. 76 ), sprejel ju 
je z veliko castjo ter se je jako razveselil, ko je dobil iz njunib 
rok ostanke sv. Klementa, ktere so potem shranili v cerkvi istega 
svetnika. 77 ) V Rimu so nekteri mozje ocitali Konstantinu in Metodu, 
da sta se predrznila prestaviti svete knjige v slovenski jezik, ter jima 
rekli, da ne smejo biti spisane v kakem drugem jeziku, kakor v 
bebrejskem, grskem ali pa latinskem po zgledu Pilatovega pisanja 
na Kristusovem krizi. A ona dva sta jim dokazala iz svetega 
pisma, da se sme v vsakem jeziku. bvala dajati Bogu, tedaj tudi 
v slovenskem. 78 ) 

Popolnoma drugib misli, kakor ti mozje, bil pa je rimski 
papez, kteremu je bilo jako vsec, da sta Konstantin in Metod spi- 
sala sveti evangelij in druge knjige v slovenskem jeziku. Kako 
je on cenil slovenske knjige, pokazal je s tem, da jih je blago- 
slovil in polozil na oltar v cerkvi svete Marije pri Jaslicab. 79 ) 

Ko sta prisla Konstantin in Metod v Rim, moral je papez 
Hadrijan II. izvrsiti osnove svojega prednika glede Moravskega in 
ustanoviti za to dezelo posebno skofijo. Vedel je pa, da razjari s 
tem cinom nemske skofe, njih duhovscino in tudi kralja Ludovika. 
Vendar se tega ni vstrasil in je torej rad vstregel Rastislavovi 
zelji. 

Posvetiti je bilo treba za skofa Konstantina in Metoda ali 
jednega i2med nju ali pa vsaj izmed njunih ucencev. Rastislav 
in njegovi podlozniki so zeleli, da bi postala moravska skofa 
Konstantin in Metod; tudi papez smatral je ta dva za najspo- 
sobnejsa. Ko sta dokazala svojo pravovernost in udanost do 
rimske stolice, 80 ) povzdignil je oba za skofa; 81 ) morebiti je jed- 
nega namenil za Pannonijo, drugega za Moravsko. Konstantinove 
in Metodove ucence posvetil je papez v masnike in dijakone, 82 ) 
tudi jednemu izmed svojih skofov zapovedal je posvetiti tri slo- 
venske duhovnike in dva anagnosta ali lektorja. 83 ) Najbrze bili 
so takrat posveceni tisti ucenci, ktere navaja zivotopisec sv. Kle- 
menta 84 ), namrec Grorazd, Klement, Naum Angelar in Sava. Ravno 
ta vir pripovednje, da so postali dubovniki, dijakoni in poddija- 
koni le tisti, ki so bili dovolj poduceni v slovenski pisavi, slov- 



33; 

nici in jeziku ter ob jednem tudi sveto ziveli. 85 ) To se je zgodilo 
dne 26. decembra 868. na dan sv. Stefana. 86 ) Konstantin si je 
takrat po papezevem dovoljenji namesto dosedanjega imena izvolil 
ime Ciril (Cyrillus), 87 ) ktero se je zarad zaslug aleksandrijskega 
Cirila spostljivo izgovarjalo v grski in rimski cerkvi. Odslej ga 
hocemo iroenovati le s tern imenom. 

Rimski papez, imajoc pred ocmi potrebe in zelje slovenskega 
naroda in ozirajoc se na razloge, ktere sta navedla Ciril in Metod, 
ni samo odobril slovenskega prevoda liturgicnih knjig, temvec tudi 
dovolil rabo slovenskega jezika pri bozji sluzbi, vendar s tern 
pristavkom, da naj se cita pri sv. masi berilo in evangelij najprej 
v latinskem in se le potem v slovenskem jeziku. Ako bi se kdo 
predrznil grajati slovenske knjige in ocitati slovenskim duhovnikom, 
da ne uce prave vere, kaznuje naj ga cerkvena sodnija. 83 ) Jako 
verjetno se mi zdi, kar'pripoveduje zivotopisec sv. Konstantina, da 
so v masnike posveceni ucenci Cirilovi in Metodovi opravljali 
sluzbo bozjo v slovenskem jeziku ze v raznih rimskih cerkvah, 
kakor v cerkvi sv. apostola Petra, sv. Petronile, sv. Andreja, sv. 
apostola Pavla in tudi na grobu tega svetnika. Pomagala sta jim 
pri teh svetih opravilih skof Arsenij in bibliothekar Anastasij. 89 )Tako 
se je lahko papez ze v Rimu do dobrega preprical, da se v sloven- 
skem jeziku ravno tako opravlja bozja sluzba, kakor v latinskem. 

Marsikdo bi lahko prasal, kaj da je napotilo papeza, da je 
dovolil slovensko liturgijo. Zelja slovenskega naroda, ki je z ve^ 
likim veseljem pozdravil papezevo naredbo ; ni mogla biti za tega 
merodajna. Pravi uzrok tici drugod. 

Bolgarski kralj Boris dal se je proti koncu 1. 864. ali pa v 
zacetku 1. 865. krstiti. 90 ) Izprva nagibal se je k grski cerkvi, a 
meseca avgusta 1. 866. poslal je poslance v Rim k papezu Niko- 
laju ter ga prosil, da bi mu pomagal s svetom in dejanjem spre- 
obrniti njegovo, vecinoma nekrsceno ljudstvo k sveti veri. Nato 
mu je papez poslal Pavla, skofa iz Populonie, in Formosa, ki je 
bil skof v Porti. Zadnji je bil jako cestilakomen in bi bil rad 
postal bolgarski nadskof, kar mu je pa papez odbil. Vsled tega 
nastal je razpor med tern in Formosom. To priliko so Grki hitro 
porabili ter zase pridobili Bolgare. 91 ) 

Znano je, da so vladale v tistem casu prijateljske razmere 
med moravskim knezom Rastislavom in grskim cesarjem Mihajlom, 
med tern ko so Nemci skoraj vsako leto napadali meje moravske 
drzave. Tudi vemo, da sta bila Rastislavu ljubsa grska misijo- 
narja Ciril in Metod, kakor pa nezanesljivi nemski duhovniki, ki 
so lomili slovenscino le za silo. Kako lahko bi bilo mogoce, da 
bi bil dobil grski patrijarh ravno tako, kakor Bolgare ; tudi Mo- 
ravce in Pannonce na svojo stran. To pa je hotel rimski papez 
na vsak nacin odvrniti. Da bi se zgodilo po njegovi volji, moral 
se je ozirati na zelje slovenskih vladarjev in njihovega ljudstva. 



ter zase pridobiti Cirila in Metoda, ktera sta mu zamogla najvec 
koristiti, a tudi najvec skodovati. To pa je dosegel, ko je do- 
volil obnajati sluzbo bozjo v slovenskem jeziku. 

Komaj je Ciril, dospevsi do skofovske casti, dobil ugodnejso 
priliko za svoje delovanje med slovenskim narodora, zacel je bo- 
lehati in moral se je vleci. Pred svojo smrtjo spodbujal je brata, 
da bi ne opustil pricetega dela med Sloveni, ter mu rekeJ : Glej 
brate! Sedaj sva skupaj vlekla po jedni brazdi; ker sem pa jaz 
koncal svoje dni, zapuscam to polje. Vem, da ljubis goro (olym- 
pijsko, t. j. ondotni samostan), vendar ne nehaj zarad nje uciti 
slovenskega ljudstva, ker tudi na ta nacin mores biti izvelican." 92 ) 
Vsegamogocnemu Bogu priporocal je Ciril, kakor pise njegov zi- 
votopisec, 93 ) svoje ucence in druge ljudi, kteri so mu bili izroceni. 
Doticne besede se glase : Gospod in Bog moj, ki si vstvaril an- 
gelske rede in breztelesne sile, razpel nebo, osnoval zemljo in 
privedel vse zivotinje iz nebitja v bitje, ki zmiraj polusas tiste, 
ki spolnujejo tvojo voljo, se te boje in izvrsujejo tvoje zapovedi : 
poslusaj moje molitve in ohrani verno credo, ktero si izrocil meni 
nesposobnemu in nevrednemu svojemu rabu ; resi jo brezbozne in 
poganske zlobe tistih, ki te kolnejo, pogubi trojezicno stranko, 
pomnozi svojo c< j rkev, zdruzi vse v jednodusji, naredi dobre ljudi, 
ki bodo jednih misli o tvoji resnicni veri in pravem izpovedanji, 
vdihni v njih srca slovo svojega vsinjenja, ker to je tvoj dar, da 
smo mi, nevrednezi, poslusali evangelij tvojega Kristusa, zaceli iz- 
vrsevati blaga dela in to storili, kar je bilo tebi vsec. Tiste, 
ktere si meni izrocil, prepuscam tebi, kakor tvoje; vladaj jih s 
svojo silno desnico in pokrij jih s krovom svojega krila, da vsi 
hvalijo in slavijo ime Oceta in Sina in svetega Duha. Amen." 
Potem je vse poljubil in rekel: M Blagoslovljen bodi Bog, ki 
nas ni prepustil zobovom nevidljivih nasih vragov, temvec jim 
raztrgal njih mreze in nas resil pogube." Kmalu potem, 50 
dni po svojem posvecenji za skofa, umrl je v 42 letu svoje sta- 
rosti, dne 14. februarja 869. 9i ) 

Na papezevo povelje napravili so slovesen pogreb, kterega 
so se udelezili duhovniki latinskega in grskega obreda. 95 ) Metod 
je prosil v imenu svoje ranjke matere, da bi se truplo umrlega 
brata preneslo na Grsko v tisti samostan, v kterem je Ciril nekdaj 
zivel. Papez se tej zelji ni hotel upirati. Dal je truplo poloziti 
v mramornato rakev in jo zapecatiti z lastnim pecatom, Metodu 
pa dovolil cez sedem dni odpotovati. A rimski skofje in pleme- 
nitasi so bili proti temu in rekli papezu, da naj nikar ne dovoli, 
da bi tega izvrstnega moza, ki je prinesel v Rim tako dragocen 
zaklad in kterega je Bog pripeljal iz tako oddaljenih krajev v to 
mesto, po njegovi smrti spravili drugam in bi se ne bil vreden 
tu pocivati. Metod se je moral nazadnje udati zelji rimske du- 



35 

hovscine in pokopali so truplo njegovega brata v cerkvi sv. Kle- 
menta na desni strani oltarja. 96 ) 

Tako smo tedaj popisali glavnejse tocke Cirilovega zivljenja 
ter ga v duhu spremili od njegovega rojstnega mesta pa do groba. 
Rojen na Grskem, delajoc z najvecjim vspehom med slovenskim 
narodom in v Rimu pokopan, bil je od osode odlocen, da zastopa 
v svoji osobi jedinstvo vseh treh narodov. Skrbec ne samo za 
cerkveno ureditev na slovenski zemlji, temvec tudi za omiko slo- 
venskega Ijudstva na podlagi materinega jezika pokazal je, kako 
se more zediniti vera z narodnostjo. 97 ) Ker je umrl v oni dobi, 
ko se je se le pricenjalo cerkveno razkolnistvo med Carigradom 
in Rimom, castite ga obe cerkvi, rimska in grska, kot svojega 
svetnika. 

4. Sv. Metod in nemski skofje. 

Ciril in Metod prevzela sta veliko nalogo, osnovati med za- 
padnimi Sloveni po zelji kneza Rastislava samostojno cerkev. Ko 
pa je Ciril umrl, ostalo je tezavno breme na Metodovih ramah. 

Po Cirilovi smrti zaceli so se zbirati temni oblaki, ki so jedno 
leto pozneje za vselej unicili glavnega varuha in podpornika so- 
lunskih bratov, kneza Rastislava. Ze 1. 868. vnela se je vojska 
med Moravci in bavarskim kraljem Ludovikom, vendar ni prislo 
takrat do vecjih bojev in tudi ni bilo nobenega posebnega vspeha 
niti na tej, niti na uni strani. 98 ) V naslednjem letu (869) se je 
vojska ponovila in razsirila. Nemci so poslali proti Slovanom tri 
cete: severna vojskovala se je s polabskimi Srbi, juzna pod vod- 
stvom kraljevega sina Karlmana sla je proti Svetopolku in srednja 
imela bi uniciti Rastislavovo armado. Pristranski fuldski letopisec 
pise, da so zmagovali v teh bojih Nemci, 99 ) a drug vir, ki je bolj 
verjeten, pravi, da niso nemske cete nic ali pa prav malo dosegle, 
pac pa trpele mnogo skode. 100 ) Brez vspeha zapustile so tedaj slo- 
vansko zemljo in nemski kralj je se v istem letu sklenil mir z 
Rastislavom ter poslal k njemu svoje sinove in sosednje mejne 
grofe, da bi potrdili mirovne pogoje. 101 ) 

Metod se je cutil po Cirilovi smrti dvakrat nesrecnega, ker 
je zgubil svojega brata in ker se je bal, da bi njegov zavetnik 
ne omagal v bojih z Nemci. Kazalo mu je ostati tako dolgo v 
Rimu, dokler se ne poleze bojni hrup po Moravskem. Ko se je 
v Rimu mudil, poslal je pannonski knez Kocel svoje poslance k 
papezu ter ga prosil, da naj bi prisel Metod poducevat njegovo 
ljudstvo. 102 ) Ta poklic bil je jako vazen ne samo za Metoda, ki 
je dobil na ta nacin mirno zavetje za casa nemsko-moravske vojske, 
temvec tudi za vse pannonske Slovence, pri kterih je najprej vpeljal 
slovensko sluzbo bozjo. Pannonija postala je sredisce Metodovi de- 
lavnosti in od tod sirila se je slovenska liturgija k drugim Slo- 
vanom. Razume se, da je bilo veselje slovenskib prebivalcev po 

3* 



36 

Kocelovi dezelijako veliko, ko so slisali peti sveto maso v domacem 
jeziku,kije v tako kratkem casu dobil isto vaznost, kot latinski. 103 ) 

Papez Hadrijan II. je rad vstregel zelji kneza Kocela in po- 
slal Metoda v Pannonijo. Ob jednem izrocil mu je pismo do slo- 
venskih knezov, do . Rastislava, Svetopolka in Kocela, kterim je 
pisal, da se je preprical o Metodovi pravovernosti in ga zarad tega 
z njegovimi ucenci vred posvetil. Rekel je, da ga posilja v njih 
pokrajine, da bi jim, kakor so prosili, razlagal svete knjige v njih 
domacem jeziku. Naznanil jim je, da mu je dovolil opravljati 
sluzbo bozjo v slovenskem jeziku, le pri masi cita naj se berilo 
in evangelij najprej latinski in potem se le slovenski. Ako bi mu 
kdo ocital, da ne uci resnice in grajal slovensko pisane knjige, 
sodi naj takega cloveka cerkvena sodnija. 104 ) To se je zgodilo 1. 869., 
kmalu po Cirilovi smrti. 105 ) 

Metod se- je torej napotil h knezu Kocelu, s kterim se je bil 
seznanil, ko je sel 1. 867. v Rim. Ta ga je sprejel z veliko castjo. 100 ) 

V Pannoniji je Metod vpeljal slovensko sluzbo bozjo in nastavil 
po dezeli svoje, v Rimu za duliovnike posvecene licence. Nemski 
masniki iz Solnograda in drugih krajev, ki so slovenski jezik le 
za silo lomili, izgubili so najedenkrat vso veljavo pri ljudeh in ni 
jim drugega kazalo, kakor zapustiti slovenske pokrajine. To je 
storil duhovnik Richbald l07 ) ter se vrnil v Solnograd, gotovo ne 
z ljubeznijo do dezele in ljudstva v srci ter z gotovim namenom, 
da ondi Metoda zatozi in vse naredbe ocrni, ktere je usiljenec proti 
dosedanjim cerkvenim obicajem v svoji skofiji bil vpeljal. 108 ) 

Metod bil je posvecen za skofa; vendar bi bil on kot skof 
se zmiraj odvisen od solnograskega nadskofa, kteri bi ga bil labko 
oviral v njegovem delovanji. To so dobro previcleli slovenski knezi 
ter prosili papeza, da bi blagovolil povzdigniti Metoda za nadskofa 
cez tiste pokrajine, po kterih so vladali Kocel, Rastislav in Sveto- 
polk, namrec cez Pannonijo in Moravsko. Papez se temu ni pro- 
tivil in zato se je Metod po zelji Kocelovi v drugic napotil v Rim, 
prej ko ne proti koncu 1. 869. l09 ) Seboj vzel je 20 ucencev, da 
bi bili v Rimu posveceni za masnike. Tu je papez Hadrijan po- 
vzdignil Metoda za nadskofa cez Pannonijo in Moravsko ter mu 
dal stolico sv. Andronika, jednega izmed 70 Kristusovib ucencev. 110 ) 
Da je Metod postal nadskof za casa Hadrijana II. , in sicer nadskof 
cez Pannonijo in Moravsko, ni tezko dokazati. 111 ) 

Papez Hadrijan, povzdignivsi Metoda za pannonsko-morav- 
skega nadskofa, hotel je na ta nacin oziviti staro pannonsko sko- 
fijo, ktere glavni sedez je bil v Sremu (Sirmium) blizo sedanje 
Mitrovice. Prvi skof v tern kraji bil je baje, kakor nam nekteri 
poznejsi viri pripovedujejo, sv. Andronik, ucenec sv. apostola Pavla. 

V 5. in 6. stoletji morala je pannonska skoflja prestati mnogo 
nesrec vsled sovraznih napadov poganskih narodov, dokler ni sca- 
soma popolnoma prestala. Pod oblastjo divjih Obrov zginilo je 



37 

krscanstvo po celi Pannoniji. Ko je na konci 8. stoletja Karol 
Veliki premagal Obre in dobil v svojo oblast celo dezelo do Do- 
nave, izrocil jo je 1. 798. solnograskemu skofu, da bi skrbel za 
razsirjevanje krseanstva med njenimi prebivalci; vendar nam ni 
znano, da bi bil rimski papez kedaj potrdil to daritev. Solno- 
graski nadskofje in duhovniki so nekaj storili za sveto vero po 
Pannoniji, vendar premalo ; pac pa so pridno izterjevali dese- 
tino. Niso jim bile mar besede, ktere je Anglosaksonec Alkuin 
pisal svojemu prijatelju, solnograskemu nadskofu Arnonu: n esto 
praedicator pietatis, non dedmarum exactor, " Pravega zaupanja niso 
nasli pri Slovencih in ti so se glede davka dolgo trdovratno upi- 
rali solnograskim cerkvenim velmozem. Z nekakim posebnim po- 
udarjanjem nam je letopisec porocil o solnograskem nadskofu Ge- 
behardu, da je bil prvi in sieer se le sredi XI. stoletja, ki je dobil 
vso desetino od Slovencev. 112 ) Papez Hadrijan, uvidevsi, da se 
utrdi krscanstvo najloze med pannonskimi in moravskimi Sloveni, 
ako jim da lastno cerkveno sredisee, obnovil je torej nekdanjo 
pannonsko skofijo. ll3 ) i 

Jedro Mefcodove nadskofije bila je Gorenja in Dolenja Pan- 
nonija, potem na juzni strani Donave Srbija ll4 ) in na severu kne- 
zevina Moravska. ll5 ) Ta nadskofija je torej obsegala pokrajine, po 
kterih so vladali knez pannonski, veliki zupan srbski in knez mo- 
ravski. Segala je na jugu do Drave 11G ) ter na zapadu do Koro- 
skega in Iztocne marke. Kako dalec se je razprostirala proti 
vzhodu in severa, ni nam znano, najbrze do severnih. drzavnih 
mej moravske knezevine. ll7 ) Slovenci, stanujoci na zemlji se- 
danje ogerske in vzhodnje-stajerske dezele, ziveli so v Metodovi 
nadskofiji. Njih takrat sezidane cerkve blagoslavljal je Metod in 
za zupnike postavljal jim je svoje za masnike posvecene ucence, 
ki so opravljali sluzbo bozjo v domacem slovenskem jeziku. ll8 ) 

Ugibalo se je ze, v kterem mestu je imel Metod svoj nad- 
skofijski sedez. Nekdaj bil je v Sremu sedez pannonskih 
skofov, vendar v 9. stoletji ne vee. Nobeden zgodovinski vir nam 
ne dokazuje, da bi bil imel Metod svoj sedez v Sremu; pac pa 
nam je znano, da je bilo to mesto okolu 1. 870. v rokah Bolgarov, 
ki niso bili v nikaki zvezi s pannonskim nadskofom. Blum- 
berger ll9 ) in po njem se nekteri drugi so mislili, da je bil v 2. 
in 3. poglavji Bolgarske legende omenjeni M6pa^o; tti? Ilavovta?" 
neko mesto med Donavo, Dravo in Savo ter da je bila v njem 
pannnonska stolica. Vendar Blumberger se jako moti, ker ^Mopa^o? 
T'o? Ilavovia.!;'' ni bilo mesto, temvec pannonsko-moravska ali visja 
moravska dezela, ktere ne smemo zamenjati z bolgarsko-moravsko 
ali nizjo moravsko dezelo. 

Kje je bil Metodov sedez, ne vemo ; mogoce pa je, da se 
prave stolice imel ni in da je bil, akoravno nadskof, le pokrajinski 
nadskof brez stalnega sedeza, 120 ) 



38 

Metod, prisedsi v drugic v Eim, mudil se je tu le malo casa ter 
se je prej ko ne se pred zacetkom 1. 870. in sicer sedaj kot nadskof 
vrnil nazaj v Pannonijo h knezu Kocelu. 121 ) Tu je nadaljeval, 
kar je kot skof pricel ; oznanoval je sveto vero, siril slovensko 
liturgijo in posveceval sposobne moze za masnike. Nemski du- 
hovniki zapuseali so slovenske pokrajine, ker niso hoteli priznati 
Metoda za svojega nadskofa. 

Pogajanje z Rimom, ktero je Rastislav pricel, Kocel pa z 
vspehom dovrsil, godilo se je za hrbtom solnograskega nadskofa 
Adalvina. Ta bi bil gotovo napel vse zile ; da bi se bilo poga- 
janje razbilo. A zvedel je se le o vsem tem, kar se je bilo zgo- 
dilo v Pannoniji, ko je bilo ze vse dognano. Povedali so mu to 
njegovi duhovniki, ki so prisli iz Pannonije nazaj na Bavarsko, 
a tudi rimski papez mu je brez dvoma oficialno naznanil, da je 
povzdignil Metoda za pannonsko-moravskega nadskofa. Mislimo 
si lahko, kako je solnograskega Adalvina jezilo, ko je slisal, da 
zgubi pannonsko pokrajino. Sklenil je, da jo hoce na vsak nacin 
dobiti nazaj. 

Nemski skofje, med njimi v prvi vrsti solnograski nad- 
skof in pasovski skof, niso nikakor hoteli Metoda priznati za vla- 
diko. Po njih mnenji bi ga papez ne bil smel postaviti za pan- 
nonskega skofa brez privoljenja solnograskega nadskofa, pod kte- 
rega je spadala Pannonija; a ker ga je vendar le posvetil, storil 
jim je veliko krivico. 

Solnograski nadskof, hotec zopet Pannonijo dobiti v svojo 
oblast, opiral se je na to, da je bila ze mnogo let v rokah nje- 
govih prednikov, kterim so jo podelili frankovski kralji. Trdil je, 
da so solnograski nadskofje spreobrnili ondotni narod h krscanski 
veri in zato bi morala Pannonija spadati pod njihovo oblast. V 
imenu solnograskega nadskofa spisal je neki solnograski duhov- 
nik 1. 873. zgodovinsko razpravo Libellus de conversione Bago- 
ariorum et Carantanorum," t. j. n Knjizica o spreobrnitvi Bavareev 
in Karantancev, " ter v njej dokazoval, da gospodujejo solnograski 
nadskofje ze 75 let v Pannoniji in da so oni pokristijanili tamos- 
nje prebivalee. 122 ) Vsebina tega spisa ni drugega, ko hvalisanje 
solnograskih skofov. Njih pravice in zasluge, posebno glede Ka- 
rantancev in Pannoncev, opisujejo se na dolgo in siroko. Da je 
papez posvetil Metoda za moravsko-pannonskega nadskofa, o tem 
spis popolnoma molci; tudi mu ne privosci prislova episcopus" 
alipa archiepiseopus, a temvec ga zanicljivo zove quidam Graecus" 
ali pa pbilosophus" (c. 14). Ocita mu, da je latinski jezik, rimski 
obred in pooblasceno latinsko pismo po nacinu modrijanov spod- 
rinil s slovenskim, na novo izmisljenim pismom ter na ta nacin 
pri vsem slovenskem ljudstvu onecastil maso, evangelije in sluzbo 
bozjo onih, ki so vse to opravljali latinski. 123 ) 



39 

Nasproti terjatvam bavarskih skofov, ktere je podpiral tudi 
njih kralj Ludovik, pisal je temu papez Ivan VIII, da je bila 
Pannonija ze v starodavnih casih odvisna od rimske stolice. Ako- 
ravno je pozneje dezela prisla poganom v oblast, vendar zato se 
niso nehale pravice rimskega papeza do nje, kajti privilegij rimske 
cerkve ne more prikrajsati nobeden cas in nobena drzavna raz- 
delitev jim ne more biti na skodo. 124 ) 

Iste misli izrazil je imenovani papez v svojem pismu do 
jakinskega skofa Pavla, kterega je poslal kot legata v Germanijo 
in Pannonijo, z besedami, da je bila pannonska dieceza nekaj od- 
visna od rimske cerkve, a poznej sta jo od nje odtrgala vojskina 
nesreca in sovrazni mec. Sedaj pa, ko so cerkve mir zadobile, 
imele bi se jim povrniti tudi stare pravice. Kjer so prenebale 
cerkvene pravice zarad grozovitosti poganov, tarn se ne more go- 
voriti o zastarenji pravic, ako bi preteklo se toliko let. 125 ) 

Nemski skofje in njih kralj Ludovik vedeli so dobro, da ne 
dosezejo nicesar, ako se bodo posluzevali v dosego svojega na- 
mena le postavnih pravic. Ravnaje se po pregovoru, da kdor ima 
moc, ima tudi pravico, bil jim je dober vsak pripomocek, tudi sila 
in zvijaca. 

Brez dvoma bile so razven politicnih tudi cerkvene zadeve 
merodajne, da sta kralj Ludovik in njegov sin Karlman na novo 
pricela vojsko z Moravci. Uniciti je bilo treba najprej Rastislava, 
ki je prvi sprozil misel, osnovati od nemskih skofov neodvisno slo- 
vansko metropolijo, in se najbolj trudil, da se je v resnici usta- 
novila. Da bi Ludovik in Karlman lozej dosegla svoj namen, 
dobila sta na svojo stran Rastislavovega necaka Svetopolka, kteri 
je 1. 870. izdal svojega strica Nemcem. Ti so ga pripeljali na 
Bavarsko in mu iztaknili oci meseca novembra 870., potem so ga 
vtaknili v samostan, kjer je umrl. l26 ) Tako je koncal svoje ziv- 
ljenje glavni Metodov podpornik. Vojska trajala je se potem skoraj 
neprestano do 1. 874., v kterem so Nemci z Moravci mir sklenili 
v Forchheimu na Bavarskem. l27 ) 

Povedali smo, da je Metod, prisedsi v drugic iz Rima, ostal 
v Pannoniji pri knezu Kocelu; na Moravskem bi ne bilo dovolj 
varno zarad vojske. Kocel je bil vesel, da je imel nadskofa v 
svoji sredi in rad bi ga bil varoval vsake nesrece. Vendar za 
Metoda tudi pri Kocelu ni bilo varno, kajti ta ni bil popolnoma 
samostojen, temvec le vazal nemskega kralja Ludovika. 

Bavarski skofje, med njimi solnograski nadskof Adalvin, 
freisinski skof Annon in pasovski skof Hermanrich, zbrali so se v 
zacetku 1. 870. 128 ), da bi se posvetovali, kaj bi bilo treba storiti 
glede pannonskih zadev. Tudi nadskofa Metoda so prisilili, da se 
je udelezil zborovanja. l29 ) Freisinskega skofa izvolili so navzocni 
tovarisi za sodnika, akoravno bi kakega nadskofa smel soditi le 
patrijarh ali papez. l30 ) Tudi drugi zbrani skofje niso imeli pra- 



40 

vice resiti vprasanja glede pannonsko-moravske dieceze, kajti oni 
so bili le tozitelji in nikakor bi ne smeli biti ob jednem tudi sod- 
niki. Metodu so oeitali, da poducuje na njih zemlji. l31 ) Metod 
pa jim odgovori: Ako bi vedel, da je zemlja vasa, sel bi proc ; 
vendar ni vasa, temvec sv. Petra (t. j. rimskega papeza in tedaj 
neodvisna od kake druge nadskofije). Ker ste vi iz lakomnosti 
* protipostavno prestopili stare meje in branili uciti bozji nauk, 
varujte se, da ne izlijete svojega mozga, hotec prebiti zelezno goro 
s koseeno ostjo." Oni mu na to jezno zazugajo: ^Slabo se ti bo 
godilo!" Metod pa pravi, da govori resnico. l32 ) Po daljsem pre- 
piru zahteval je Metod, da naj razsodi med njimi rimska stolica 
po cerkvenib postavah, cesar pa skofje niso hoteli dovoliti. l33 ) 
Pasovski skof bil je celo tako razjarjen, da je hotel s konjskim 
bicem Metoda pretepsti na zboru, ako bi mu ne bili ubranili drugi. 134 ) 
Zborovanja udelezil se je tudi kralj Ludovik, ki je, kakor se kaze, 
stal na strani nemskih skofov ter se iz Metoda se celo hotel de- 
l'ati norea, reksi, da je Metod od svojega truda in govorjenja ves 
moker, kakor bi bil pri peci. Jako dobro mu je na to Metod za- 
solil, ko mu je rekei: Dobro govoris vladika! Nekdaj so srecali 
ljudje upotenega filozofa ter mu rekli : Zakaj se potis ? A on je 
djal: Zgrobimi ljudmi sem se prepirai." l3ft ) Bavarski skofje so 
na to Metoda obsodili, vrgli v jeco, dajali mu zausnice, pustili 
ga na mrazu in dezji, zabranili mu obhajati sluzbo bozjo, ter ga 
imeli pri sebi na Nemskem zaprtega tri leta. 136 ) 

To postopanje proti Metodu prouzrocil je v prvi vrsti solno- 
graski nadskof Adalvin. kterega je posebno bolelo, da je zgubil 
Pannonijo. To dokazuje tudi papez Ivan VIII. v svojem pismu 
do Adalvina. l37 ) Sploh pa nam pisma tega papeza zivo dokazu- 
jejo, kako sramotno so pocenjali z Metodom njegovi sovrazniki. 
Cesar se Pannonska legenda komaj dotakne, pise profesor Krek, 138 ) 
stopi tii v zivih barvah pred nase oci in srce nam utripati neha, 
opazivsim toliko surovosti bas pri onih mozeh, ki so se bili vspeli 
do najvisjih hierarhijskih sedezev v Bavariji. 

Metoda so bavarski skofje, kakor je bilo ze omenjeno, vtak- 
nili v jeco v prvi polovici 1. 870, izpustili pa v prvi polovici leta 
873. l39 ) Kimskemu papezu o vsem tern niso nicesar porocali, ako- 
ravno so mu veckrat pisali in tudi dostikrat poslali svoje zastop- 
nike k njemu v Kim. l40 ) Predrznost freisinskega skofa, tedaj ti- 
stega, ki je bil obsodil Metoda, bila je celo tako velika, da je v 
Kimu kar naravnost lagal in rekel,.da ne pozna tega cloveka. U1 ) 
Papez Hadrijan II., ki je postavil Metoda za nadskofa, morebiti 
se pred svojo smrtjo nic zvedel ni o njegovi zalostni osodi ; ako 
je pa kaj slisa], bilo je zanj prepozno, da bi mu bilo mogoce za 
Metoda kak korak storiti ; ker umrl je meseca novembra ali pa 
decembra 1. 872. m ) Njegov naslednik bil je Ivan VIII., ki je po- 
stal papez meseca decembra istega leta. li3 ) 



fo 

Mogoce je, da sta imela solnograski nadskof in pasovski 
skof do novoizvoljenega papeza nekoliko vec zaupanja, kakor pa 
do Hadrijana II., o kterem sta vedela, da bi ne uslisal njune 
prosnje glede Pannonije in Moravskega. Do Ivana VIII , o kterem 
sta mislila, da ne bo Slovanom tako naklonjen, kakor njegov 
prednik, treba se jima je bilo obrniti. Prosila sta ga, da bi se 
sodnijsko preiskovalo in potem dolocilo, kdo da ima veee pravice 
do Pannonije, ona dva ali pa Metod. 144 ) 

Med tern je zvedel papez, kar se je zgodilo z Metodom, in 
takoj je poslal ostra pisma onim skofom, ki so prouzrocili nje- 
govo nesreco. 

Pisrao, ktero je pisal papez Ivan VIII. 1. 873. in sicer se 
pred mesecem septembrom freisinskemu skofu Annonu, glasi se v 
slovenski prestavi: Tvoja predrznost in prevzetnost ne presegate 
samo oblakov, temvec celo nebesa. Polastil si se pravic apostolske 
stolice ter se kakor kaki patrijarh predrznil soditi nadskofa; da, 
kar je se hujse, privlekel si (k zboru) bolj tiransko, kakor po- 
stavno, svojega brata, nadskofa Metoda, poslanega od apostolske 
stolice k narodom na delo, in ni se ti zdela vredna pritrditev tistih 
duhovnikov, ki so bili pri tebi, kar si storil apostolski stolici v 
sramoto. Ko je on (Metod) prosil, da bi prisel, kakor uce cer- 
kvene postave, pred sodbo (rimske) stolice, nisi pripustil, pac pa 
ga obsodil s svojimi privrzenci in tovarisi, zabranil mu obbajati 
bozjo sluzbo ter ga vrgel v jeco. Pravis, da si podanik sv. Petra 
in da skrbis za njegovo lastnino v Germaniji, in vendar nisi kot 
fevdnik nicesar porocal o okovih in preganjanji tega brata in so- 
skofa, pac pa si celo v Eimn, ko so te nasi o njem poprasevali, 
lagal, da ga ne poznas, akoravno si bil sam zacetnik, spodbuje- 
valec in se celo uzrocitelj vseh bridkostij, katere so mu napravili 
tvoji rojaki. Zarad vsega tega pridi takoj v Eim, da zadostis 
zmerni zahtevi tega castivrednega skofa, da bo mogel zarad Boga 
vso krivico pozabiti. Sicer pa ne sines od meseca septembra na- 
prej tako dolgo prejemati zakramentov, dokler ne poravnas svoje 
trmoglavosti s pokorscino." l45 ) 

Pismo papeza Iyana VIII. do pasovskega skofa Hermanricha, 
spisano brez dvoma ravno takrat, kakor pismo do skofa Annona, 
glasi se v slovenski prestavi tako-le: Mislimo, da bi zadostoval 
komaj studenec solz za objokovanje tvoje hudobije, kakor pravi 
prerok Jeremija. Ali ne presega tvoja drznost grozovitosti, ne 
recem, kakega skofa ali pa kakega posvetnega cloveka , temvec 
celo kakega samosilnika in ali ne prekoraci zivalske surovosti? 
Svojega brata in nasega soskofa Metoda vrgel si v jeco, imel ga 
dalj casa pod prostim nebom v najhujsem nirazn in najvecjem 
dezji, odtrgal si ga od voditeljstva izrocene mu cerkve ter tako 
divjal, da si ga hotel, ko so ga privlekli k skofovskemu zboro- 
vanju, pretepsti s konjskim bicem, ako bi ti ne bili branili drugi. 



42 

Prasam te, ali so to zlocini skofa, kterega dostojanstvo, ako se 
prevzame, se vecje dela ? skof, ki tako postopa proti drugemu 
od apostolskega sedeza posveeenemu in izbranemu skofa ! Vendar 
sedaj nocemo preiskovati, kar si se stOril, da ne bomo primorani 
takoj razglasiti, kar se je zgodilo. V imenu vsegamogocnega Boga, 
prvih sv. apostolov Petra in PavJa ter nase neznataosti prepo- 
vemo ti zacasno, obhajati bofcjo sluzbo in obeevati s svojimi so- 
duhovniki ; ako ne prides z navzocnim, castivrednim skofom Pavlom 
(kterega je papez kot svojega legata poslal na Nemsko) in pa z 
jako svetim nasim bratora Metodom v Rim, da bi bil s tern vred 
zaslisan, zadene te pravicna obsodba zarad take in tako velike 
predrznosti; apostoiski sedez bi se ne dal prekaniti, ako bi se 
kje odobrila tako velika mnozica hudobij." UG ) 

Tudi solnograski nadskof Adalvin dobil je od papeza kara- 
joce pismo, v kterem so stale besede: Nikar se ne cudi, ker 
smo rekli, da mora nas brat Metod po tvojera prizadevanji dobiti 
svoj sedez nazaj, ker se v resnici spodobi, da bi ti, ki si pro- 
uzrocil njegov padec, skrbel tudi za njegovo povisanje." Ul ) 

V tistem casu, t. j. v prvi polovici 1. 873., pisal je papez tudi 
kralju Ludoviku : Tvoja razumnost bi mogla sklepati po mnogih 
raznovrstnih in jasnih znamenjih, da je vsled privilegij pannonska 
skofija ze davno prisla v oblast apostoiski stolici, kar pricujejo 
sinodini sklepi in dokazuje zapisana zgodovina. Ker pa ni zarad 
ovirajocib sovraznih trum apostolska stolica dalj casa poslala tjekaj 
nobenega skofa, zaceli so nevedni ljudje ze dvomiti (o njenih pra- 
vicah do Pannonije). Nikdo pa naj se ne izgovarja zarad stevila 
let, ker nobeden cas ne more prikrajsati privilegij svete rimske 
cerkve, kteri sluzimo v bozjem imenu, in nobena drzavna delitev 
jim ne more biti na skodo. Spostovanja vredne rimske postave, 
ktere so po bozji naredbi razglasili prejsnji knezi, ne izgube vsled 
zastaranja svoje veljave niti v sto letih." U8 ) 

Ravno takrat, ko je pisal papez nemskemu kralju in ba- 
varskim skofom, poslal je tudi svojega legata za Germanijo in 
Pannonijo, jakinskega skofa Pavla, na Bavarsko ter mti v poseb- 
nem pismu naznanil, kako naj pri kralji Ludoviku varuje interese 
rimske stolice in kako naj postopa proti bavarskim skofom. 

Po papezevem povelji rekel je skof Pavel, prisedsi na Ba- 
varsko, kralju Ludoviku naslednje besede: Sam ves, najslavnejsi 
kralj, daje bila pannonska skofija podvrzena apostolskemu selezu, 
a bojna nesreca jo je odtrgala od njega, od kterega je bila potem 
s pomocjo sovraznega meua locena do sedanjega casa in do te uce. 
Cerkvam, katerim se je mir zopet povrnil, dati bi se morale nazaj 
tudi pravice, ktere je z mirom vred sleherni cerkvi vzela samo- 
silska besnost. To je trdil sveti papez Leon v kanonicnih dekretih, 
ko je pisal o ponovljenji zakonske zveze, z besedami: Ako se od- 
strani zlo, ktero je nastalo po sovrastvu, dobi naj sleherni nazaj 



. 43 

kar je postavno imel. Ne samo po Italiji in zapadnih dezelah, 
temvec tudi po celi Illyriji posvecevali , ordinirali in ureje- 
vali so ze od nekdaj rimski papezi, kakor svedocijo nekteri re- 
gesti, sinodini zapiski in marsikteri spomeniki tarn postavljenih 
cerkva. Ako bi se kralj Ludovik hotel prepirati zarad stevila let, 
zapomni naj si, da je pri kristijanih in sieer pri tistih, ki so jedne 
vere (katoliki), doloceno neko stevilo let. Kjer so pa prenehale 
pravice zarad besnosti poganov ali nevernikov, mine naj casa, 
kolikor hoce, in vendar ne zastare cerkvene pravice, ktere, ne- 
znajoc za zemeljsko orozje, potrpezljivo cakajo, ko se jih bo bla- 
govolil usmiliti njih gospod in zavetnik. Ako bi v takem slucaji 
dolga vrsta let unicila pravice, morali bi grajati Boga, kteri je cez 
430 let osvobodil izraelske sinove iz jako okrutne Faraonove suz- 
nosti; tudi je on sam iz svoje moci resitelj, ki je cez toliko tisoc 
let otel cloveski rod iz peklenske oblasti." l49 ) 

V papezevih instrukcijah, po kterih naj bi se ravnal skof 
Pavel na dvoru nemskega kralja Ludovika, bile so izrazene iste 
misli in nazori, kakor v njegovem pismu do imenovanega kralja. 
Kaze se, da je bil Ludovik jeden glavnih nasprotnikov rimskega 
papeza glede pristojnosti pannonske skofije, ker drugace se ta ne 
bi bil trudil na dvojen nacin, pisraeno in po svojem poobla- 
scenci, da bi ga pregovoril. 

Papez je dalje narocil svojemu legatu, kako naj postopa 
proti solnograskemu nadskofu Adalvinu in pasovskemu skofu Her- 
manrichu. Skof Pavel je storil, kakor mu je bilo ukazano, ter 
rekel Adalvinu in Hermanrichu, da je papez velel Metoda izpu- 
stiti iz jece v njegovo nadskofijo ; tudi jima je naznanil, da papez 
za sedaj se ne misli priceti nobenega sodnijskega preiskovanja 
glede pristojnosti pannonske nadskofije. Najprvo je treba Metodu 
povrniti njegovo dostojanstvo in pravice ; se le cez poldrugo leto 
potem zamore se cela stvar resiti po sodnijski poti. Ako bi Adal- 
vin in Hermanrich na vsak nacin zahtevala sodnijskega posto- 
panja, sme jima Pavel ocitati njune nepostavnosti, ker sta brez 
zakonite sodnije obsodila od apostolskega sedeza postavljenega 
skofa, vrgla ga v jeco, dajala mu zausnice, zabranila mu oprav- 
Ijati bozjo sluzbo, imela ga tri leta vjetega iu vendar ves ta cas 
nadlegovala apostolski sedez po svojih mnogostevilnih poslancih 
in pismih ; reci jima sme, da nista vredna priti k sodnijskemu 
preiskovanju, ker hoceta vse le za brbtom doseci in ker si sam a 
brez papezevega dovoljenja lastita sodnijsko pravico. Skof Pavel 
naj jima tudi pove, da ga je papez zato poslal na Bavarsko, da 
bi jima za toliko casa prepovedal opravljati bozjo sluzbo, kolikor 
casa sta ona dva to zabranila Metodu, in da naj ta tako dolgo 
svobodno vlada v svoji skoiiji, kolikor casa sta ga ona dva imela 
vjetega; potem se le naj bi prisla, ako imata kaj proti njemu, 
pred apostolski sedez, kjer bi bili zaslisani in sojeni obe stranki. 



u 

Ker bi pa bilo treba razsoditi pritozbe med nadskofi, moral bi kot 
sodnik biti le patrijarh (t. j. papez), ker prepire med nizimi rao- 
rajo po kanonicnih postavah razsojevati visi." l50 ) 

Iz omenjenih pi'sem razvidimo, da je papez ukazal Metoda 
izpustiti iz jece v njegovo nadskofijo, potem je prepovedal Adal- 
vinu, Hermanrichu in Armonu obhajati bozjo sluzbo, 151 ) tudi je 
vehl zadnjima dvema, priti z Metodom in Pavlom v Rim, da bi 
se pri papezi opravicila zarad svojega postopanja proti Metodu. 
Morebiti je jednak ukaz dobil tudi Adalvin, nadskof solnograski, 
kar nam pa ni znano. Tudi ne vemo, sta li skofa Hermanrich 
in Annon sla v Rim ali ne. Prav verjetno je, da jima je Metod precej 
vse odpustil 152 ) in tudi pri papezi vplival, da jima je prizanesel 
zasluzeno kazen. Za gotovo pa lahko trdimo, da se Adalvin ni 
napotil v Rim, ker dohitela ga je smrfc dne 14. maja 873 l53 ). 
Jedno leto pozneje umrl je tudi pasovski skof Hermanrich l54 ) in 
dne 9. oktobra 1. 875. pa freisinski skof Annon 155 ). V tej dobi 
zgubil je svoje zivljenje se neki drugi skof, ki je bil tudi Metodov 
nasprotnik, kajti pisatelj zivotopisa svetega Metoda pravi, da je 
Bog zarad krivicnega postopanja proti Metodu kaznoval s smrtjo 
cetiri skofe. 156 ) 

Z Bavarskega sel je Metod s skofom Pavlom k Svetopolku 
na Moravsko, 157 ) pozneje pa se je napotil h knezu Kocelu ter pri 
njem ostal do njegove smrti, kar pa bavarskim skofom ni bilo 
vsec. Vedeli so, da je Kocel fevdnik nemskega kralja; zatd so 
mu zugali in rekli, da se mu ne bo dobro godilo, ako bo imel 
Metoda pri sebi. l58 ) Kocel se ni veliko brigal za njih pretenje, 
ker je vedel, da stoji papez na njegovi strani. Z Metodovo in 
papezevo pomocjo prizadeval si je, da bi kolikor mogoce veliko 
storil za blagor svojega podloznega ljudstva, kar pa ni bilo lahko, 
ker odstraniti je bilo treba marsiktero razvado iz poganskih casov. 
V dvomljivih slucajih iskal je sveta pri Metodu ali pa tudi pri 
rimskem papezi. Znano nam je, da mu je najbrze 1. 873. pisal 
Ivan VIII, hotec urediti med njegovim ljudstvom zakonske zveze. 
Iz poganskih casov ohranila se je med Slovenci slaba navada, da 
se je dostikrat moz locil od svoje prve zene in vzel drugo v zakon. 
Ker pa to ni moglo biti papezu vsec, prepovedal je take zakone 
in tiste ljudi, ki so gresili zoper cerkvene postave, izobcil za 
tako dolgo, dokler ne zapuste svojih zena iz drugega zakona in 
poklicejo k sebi svojih soprog iz prvega zakona. l59 ) 

V prvi polovici 1. 874. umrl je blatenski knez Kocel. 160 ) Za 
njim dobil je vrhovno oblast cez Pannonijo Ludovikov sin Karl- 
man, ki je do sedaj imel pod seboj samo Korosko. On je torej 
za nekoliko casa zedinil Korosko in Pannonijo v nekako celoto. 
Metod kot nadskof pannonsko-moravski bil je od 1. 8 74. v poli- 
ticnih zadevah odvisen od dveh jako nejednakih vladarjev, od 
Karlmana in Setopolka, ki sta se prej dalj casa med seboj voj- 



45 

skovala in se pomirila se le v tern Ietu meseea maja ali junija 
v Forchheimu. lGl ) 

Lahko si mislimo, da Metodu ni bilo vec tako lahko po 
Pannoniji izvrsevati svojih skofovskih dolznosti, kakor pod Ko- 
celom. Adalvinov naslednik v solnograski nadskofiji, Theotmar, 
hotec porabiti ugodni politicni polozaj, da bi zedinil Pannonijo s 
svojo nadskofijo, sel je ze 1. 874. kmalu po Koeelovi smrti v Ptuj 
in posvetil v tern mestu jedno cerkev. Pri tej priloznosti lahko 
omenimo, da je po Koeelovi smrti njegov naslednik Karlman iz- 
rocil jugozahodni del Pannonije, namrec grofijo Dudlebsko 1(i2 ) z 
mestom Ptujem grofii Gozyinu, h kteremu se je napotil solno- 
graski nadskof. le3 ) Da bi Metod tudi pod Karlmanovo vlado lahko 
brez ovir opravljal svoje skofovske dolznosti po Pannoniji, pisal 
je okolu 1. 875. rimski papez Karlmanu in mu velel, da naj pusti 
Metodu po navedeni pokrajini svobodno izvrsevati njegova nadsko- 
fovska opravila. 104 ) 

5. Nove tozbe zoper Metoda. 

Povedali smo, da so se bavarski skofje, njim na celu solno- 
graski nadskof Adalvin, pritozevali pri papezi zarad ustanovitve 
pannonske nadskofije. Ta jim je na to dosti jasno dokazal, da je 
popolnoma prav ravnal in da nimajo nemski skofje nikakorsnega 
uzroka, da bi se jezili. Adalvin, Hermanrich in drugi morali so 
torej, akoravno neradi, vzeti na znanje ustanovitev pannonsko- 
moravske nadskofije. Nekteri mislijo, da so 1. 873. bavarski skofje 
tozili Metoda tudi zarad slovenske sluzbe bozje, kar pa je neres- 
nicno. 3e5 ) Kmalu potem umrli so nekteri bavarski skofje, kakor 
Adalvin, Hermanrich in Annon. Na njih mesto bili so izvoljeni 
drugi mozje, ki so imeli o pannonski diecezi jednake nazore, kakor 
njih predniki. Vedeli so, da bi bilo brez vspeha, ako bi se se 
jedenkrat pri papezi pritozili zarad ustanovitve pannonske nad- 
skofije. Metoda v drugic vjeti in vreci v jeco bi tudi nic ne po- 
magalo. Poiskali so si torej novega sredstva, da so ovirali Me- 
toda v njegovem delovanji. Zvedeli so, da je Ivan "VIII. drugega 
mnenja glede jezika, v kterem naj bi se obhajala bozja sluzba, 
kakor pa njegov prednik, Hadrijan II. Porabili so to priliko ter 
Metoda tozili najbrze 1. 878., da opravlja bozjo sluzbo v nerazum- 
ljivem slovenskem jeziku. Papez, hotec na jedni strani nekoliko 
zadovoljiti nemske skofe, ki nikakor niso mogli pozabiti, da je 
Metod se zmiraj pannonsko-moravski nadskof, na drugi strani pa 
po svojem prepricanji koristiti sveti cerkvi, poslal je po jakinskem 
skofu Pavlu, ko je kot legat rimske stolice 1. 878. potoval v Ca- 
rigrad, pismo do Metoda. Ukazal mu je, da ne sme vec masevati 
v slovenskem jeziku, temvec v latinskem ali pa v grskem, v kterih 
se po celi zemlji obhaja bozja sluzba; kadar pa hoce pridigovati 



te- 
rn ljudstvo poducevati, posluzuje naj se domacega, ljudskega 
jezika. l66 ) 

Metod je tedaj dobil od pnpeza prepoved, opravljati bozjo 
sluzbo v slovenskem jeziku. Vendar si mdramo misliti, da mu 
je brez dvoma bila dovoljena pritozba in se le po neugodni re- 
sitvi njegovega rekursa bi bila dobila prepoved pravno veljavo. 
Znano je, da je papez Hadrijan II. v posebnem pismu dovolil 
Metodu, posluzevati se pri svetih obredih slovenskega jezika. Naj- 
brze papez Ivan VIII. o tej dcwolitvi ni nic vedel, ker drugace bi 
mu morebiti ne bil kaj takega prepovedal. Metod, dobivsi pa- 
pezevo prepoved, sklepal je prej ko ne iz pisma samega, da je 
to, kar mu je papez Hadrijan II. pred desetimi leti dovolil, 
Ivanu VIII. neznano, ob jednem je pa tudi upal, da ta preklice 
svojo prepoved, ko zve, kaj je pripustil njegov prednik. 

Med tern so nemski skofje 1. 879. iznova pri papezi tozili 
Metoda ter ga dolzili krivoverstva. Eekli so, da ne uci tako kakor 
veleva sveta rimska cerkev in da siri zmote med narodom. 167 ) Ta 
obtozba bila je za Metoda dosti bolj nevarna, kakor pa prejsnja. 
Ivan VIII. je dobro vedel, da je Metod, ko je bil od Hadrijana za 
skofa posvecen, moral dokazati svojo pravovernost in priseci, da 
nikdar ne odstopi od njega. Ker je papez poznal Metodov znacaj 
ni se nadejal, da ga bodo kedaj pri njem tozili zarad krivoverstva. 
Jako se je zacudil, ko je slisal, da uci drugace, kakor je ustno 
in pismeno obetal rimski stolici. 168 ) Takrat so nemski skofje v 
drugic tozili Metoda, da se vedno opravlja bozjo sluzbo v surovem 
slovenskem jeziku. l69 ) S temi tozbami hoteli so doseci, da bi 
papez Metoda kot krivoverca in nepokorneza obsodil, iz cerkve 
izobcil in mu vzel pannonsko nadskofijo. 

Bavarski skofje prizadevali so si tudi dobiti kneza Sveto- 
polka na svojo stran, da bi laglje unicili Metoda. Svetopolk ni bil 
nikdar Metodu posebno udan, 170 ) a tudi ta, uzivajoc nekdaj naj- 
vece zaupanje kneza Rastislava, kterega pa je Svetopolk izdal 
Nemcem, da so ga umorili, ni se mogel nanj zanesti. Pri takih 
razmerah ni bilo nemskim dubovnom tezavno, pri Svetopolku 
ocrniti Metoda, razglasiti ga za krivoverca in moravskemu knezu 
prigovarjati, da je blagor njegove duse v nevarnosti, ako se se 
za naprej ravna po Metodovih naukih. 171 ) Svetopolk bil je tedaj 
na razpotji in ni vedel, komu bi verjel, svojemu nadskofu ali pa 
njegovim toziteljem. Vsled tega poslal je v Rim duhovnika Ivana 
in naznanil papezu, da ne ve, kaj naj bi veroval, ker se ne more 
zanesti na besede Metodove, kterega dolze krivoverstva. 172 ) Jasno 
je, da je bil ta Svetopolkov korak kakor nalasc za nemsko du- 
hovscino. 

Ko je papez dobil od nemskih skofov in od kneza Sveto- 
polka o Metodu taka porocila, ni jih mogel prezreti, temvec treba 
je bild celo stvar natancno preiskati in jo vestno razsoditi. Dne 



4? 

14. junija 879. pisal je Metoda ter ma ukazal brez odloga priti v 
Kim, da se osebno opravici pred njim in sprica svojo pravover- 
nost. 173 ) Ravno tega dne bilo je spisano pismo, kterega je papez 
poslal knezu Svetopolku. Brez dvoma je duhovnik Ivari iz Be- 
netek, ki je papezu prinesel Svetopolkovo pismo, dobil obe pismi, 
da bi ju izrocil Metodu in moravskemu knezu. V pismu do Sve- 
topolka spodbujal ga je papez to verovati, kar uci sveta rimska 
cerkev; ako bi pa njegov skof ali pa kaki duhovnik zacel drugace 
poducevati, morali bi vsi jednoglasno odbaeniti krivi nauk in 
se ravnati po izrocilu apostolske stolice. Ob jednem mu je na- 
znanil, da je ukazal nadskofu Metodu precej priti v Rim, da izve 
iz njegovih ust, ako veruje in uci tako, kakor je obetal ali ne. l7 4) 

Nemudoma se je nadskof Metod, spremljan od Zemizizna, 
Svetopolkovega fevdnika, napravil v tretjic na pot proti Rimu, da 
dokaze pred papezem svojo nedolznost in osramoti svoje sovraz- 
nike. Rad je sel tjekaj, kajti vest njegova bila je mirna; vedel 
je, da bo ta pot le njemu samemu na korist, ter se nadejal, da 
ga bodo potem njegovi nasprotniki pustili v miru. Svetopolk 
zaupal mu je posebna narocila, ktera naj bi opravil pri papezi. 
Po Metodu je namrec naznanil rimskenm papezu svojo udanost 
ter rekel, da so si on, njegovo plemstvo in vse moravsko ljudstvo 
izvolili sv. Petra in njegovega namestoika za varuha, pomocnika 
in branitelja ter hocejo do konca ostati pod njegovo obrambo. 175 ) 
Svetopolk iskal je, kakor tu vidimo, papezevega prijateljstva in 
njegove pomoci,'da bi laglje ohranil svojo neodvisnost od Nemcev, 
in za taki posel bil je Metod najsposobnejsi moz, kajti njemu 
smel je moravski knez brez strahu zaupati in ni se mu bilo treba 
bati, da bi ga izdal Nemcem. 

Tozba nemskih skofov proti Metodu bilajezanj velike vaz- 
nosti. Ako bi ga bili obsodili, gotovo bi ga bil papez odstavil in 
izobcil. Po cerkvenem zakonu morale so se tozbe proti kakemu 
skofu preiskovati in resevati na kakem skofovskem zboru ali si- 
nodi. 17 ) Zato je tudi papez Ivan YIII. sklical tak zbor, h 
kteremu so prisli tudi Metodovi tozitelji. Znano nam je, da je 
papez dne 19. novembra 1. 879. pisal solnograskemu nadskofu 
Theotmaru ter mu ukazal brez odloga priti v Rim, 177 ) prej ko rie 
zato, da bi bil navzoc pri tozbi zoper Metoda. Na podlagi tozbe 
vrsila se je preiskava. Prasali so Metoda, kaka je njegova vera 
o izhajanji svetega Duha in kako moli pri masi Credo". Metod 
jim odgovori, da veruje in uci, kakor zapoveduje sveta rimska 
cerkev, da sveti Duh ne izhaja samo od Oceta, ampak tudi od 
Sina, pri masi pa moli Credo" brez pristavka filioque u in ravno 
tako dela tudi njegova duhovsoina. Ker v veri izpusca filioque u , 
vjema se po polnoma z rimsko cerkvijo, glavo in materjo vseh cerkva, 
ki tudi nema tega pristavka. Nemski skofje so sicer 1. 794. na 
sinodi v Frankfurtu in skofje oglejske patrijarhije na sinodi v Ce- 



dadu I. 791 sprejeli pridevek filioque" v svojo vero, kar pa zanj 
ni merodajno, ker do sedaj se ni noben obeni cerkveni zbor po- 
trdil tega pristavka in tudi rimska cerkev ga se ni sprejela. 178 ) 

Tako se je Metod popolnoma opravicil pred papezem in 
pred zbranimi skofi. Ivan YIII. sam je to potrdil v svojem pismu, 
ktero je meseca junija 880. poslal Svetopolku, ter rekel, da ga 
je nasel v vseh cerkvenih naukih pravovernega. 179 ) Tako je tedaj 
tudi moravski knez zvedel, da je Metod nedolzen in da je bila 
resnica, kar ga je ucil. Ako bi bili nemski skofje dokazali, da Metod 
taji kako cerkveno dogmo, gotovo bi ga bil papez izobeil in mu 
vzel njegovo nadskofijo ; ker pa je Metod sprical svojo pravover- 
nost, bil je izid razsodbe drugacen, kakor so zeleli nemski 
skofje. Papez je iz nova potrdil Metodu njegovo nadskofijsko 
oblast cez Moravsko in Pannonijo, kar je tudi Svetopolku na- 
znanil z besedami: Poslali smo ga.nazaj oskrbovat njemu izro- 
ceno cerkev bozjo in hocemo, da bi sprejeli svojega lastnega pa- 
stirja s pristojno castjo, spostovanjem in radostnim srcem. Tudi 
smo mu potrdili vsled nase apostolske oblasti pravice njegovega 
nadskofijstva in ukazali, da naj z bozjo pomocjo ostanejo stalne 
za zmiraj." 180 ) S temi besedami podrl je papez nemskim skofom 
njih upanje, da bi se kedaj dobili Moravsko in Pannonijo v svojo 
oblast. 

Papez pa Metodu ni samo potrdil nadskofijske oblasti, tem- 
vec mu je tudi zagotovil vse pravice in privilegije, kterih so se 
smeli nadskofje po cerkvenem zakonu posluzevati, kar nam. pri- 
cujejo njegove besede do Svetopolka: Kar se tice pravic in pri- 
vilegij, ktere so ustanovili in potrdili nasi predniki, dovoljeno mu 
je, posluzevati se jih, kakor je predpisano v kanonicnih postavah 
glede vseh cerkvenih zadev, ali pa jih tudi odpuscati, ako je 
Bogu vsec, kajti bilo mu je izroceno ljudstvo Gospodovo in on 
bo dajal odgovor za njih duse." 181 ) Iz teh besed dalo bi se skle- 
pati, da so se solnograski in bavarski skofje do 1. 880. vec ali 
manj vtikali v pravne zadeve Pannonije in Moravskega, akoravno 
niso imeli ze od I. 869. nobenih pravic po teh pokrajinah. 182 ) 

Ker je papez zvedel, da se nemski duhovniki, bivajoci po 
Pannoniji in Moravskem, niso dosti brigali za Metodove ukaze in 
smatrali za svojega pravega gospoda solnograskega nadskofa ali pa 
pasovskega skofa, zapovedal je vsem masnikom in dijakonom, naj 
si bodo slovanskega ali pa kterega drugega rodu, ki zive v Sve- 
topolkovi dezeli, da morajo biti nadskofu Metodu udani in po- 
korni v vseh receh ter da sploh nicesar ne smejo storiti brez 
njegove vednosti. Tisti pa, ki bi bil uporen, delal nemir in razprtije 
ter se ne hotel poboljsati po prvem ali drugem opominjanji, izzene 
naj se kot sejalec lulike iz moravsko-pannonske cerkve in pokra- 
jine. 183 ) Metod sije takrat od papeza izprosil nekako vodilo, po 



49 

kterem se je ravnal, ako je hotel kaznovati kakega nepokornega 
duhovnika. 

Videli smo, koliko neprijetnosti in bridkosti so Metodu na- 
pravili njegovi nasprotniki. Imeli so ga tri leta vjetega in zapr- 
tega, niso ga hoteli priznati za pannonskega nadskofa, tozili so 
ga pri papezi zarad obhajanja sluzbe bozje v slovenskem jeziku 
in ga dolzili krivoverstva. Vse krivice je voljno pretrpel in pri vsaki 
tozbi se je iznova pokazala njegova nedolznost. Clovek bi mislil, 
da bodo njegovi nasprotniki po tolikih brezvspesnih poskusih mi- 
rovali! Vendar, ne se! 

Ko so nemski skofje videli, da ne opravijo nicesar proti 
Metodu, poprijeli so se novega sredstva, da bi mu nagajali in da 
bi ob jednem ne izgubili svojega vpliva pri Svetopolku. Zahtevali 
so, da mora jeden moz nemske stranke postati skof v Svetopol- 
kovi dezeli. Priporocali so za to dostojanstvo Svaba Wichinga, 
ki je najbolj znal Metodu nasprotovati in kljubovati. Svetopolk 
se ni hotel Nemcem zameriti in zato je papezu Wichinga pripo- 
rocil, da bi ga posvetil za nitranskega skofa (na sedanjem sever- 
nem Ogerskem). Papez temu ni ugovarjal, vendar je ukazal novo- 
posvecenemu skofu, da mora biti svojemu nadskofa pokoren v 
vseh receh. 184 ) 

Wiching je tedaj postal skof s pomocjo nemske, Metodu so- 
vrazne stranke, kar je tudi razvidel papez Ivan VIII. Da bi pa 
nadskofovi nasprotniki vsled svojega vpliva ne povzdignili zopet 
kake druge, Metodu neljube osebe na skofovski sedez, pisal je 
papez knezu Svetopolku, da naj z nova in sicer z dovolje- 
njem svojega nadskofa poslje kakega sposobnega duhovnika 
ali pa dijakona, da ga posveti za skofa. Ako bi pa bil razven 
teh dveh potreben se tretji ali pa se celo cetrti skof, posveti naj 
ju Metod sam. 185 ) Tako je tedaj papez zadovoljil nemske duhov- 
nike po Moravskem, ko jim je dal Wichinga za skofa, ob jednem 
pa podelil Metodu toliko oblasti, da bi brez njegovega dovoljenja 
nikdo ne mogel postati skof v pannonsko-moravski nadskofiji. 186 ) 

Metoda so tudi njegovi sovrazniki tozili, da se vedno opravlja 
sluzbo bozjo v surovem slovenskem jeziku. VEimu imel je Metod 
lepo priloznost, da je papezu razjasnil veliko vaznost slovenskega 
jezika za pokristijanjenje Slovanov. Papezu in zbranim skofom 
je dokazal, da vir vsega obrekovanja je le sebicnost, nevednost, 
strast in sovrastvo. Vsak, ki jezik pozna, mora reci, da je dosti 
olikan in da je v njem ze precej veliko cerkvenih knjig spisanih. 
Prej ko ne prinesel je Metod tudi takrat v slovenskem jeziku spi- 
saneknjige seboj v Rim ter jih, kakor nekdaj papezu Hadrijanu II., 
sedaj pokazal Ivanu YIII. in njegovim skofom. Ti so se potem 
lahko prepricali, da so Metodove besede popolnoma resnicne, ker 
navzoci so bili pri onem zboru najbrze tudi taki skofje, ki so 
razumeli slovenski jezik, kakor n. pr. isterski ali pa dalmatinski. 



50 

Metod je prej ko ne pri tej priliki papeza opozoril, da je slo- 
venski jezik potreben za razsirjanje krscanstva in za ohranitev 
jedinosti z rimsko cerkvijo, ker drugace bi lahko grska cerkev 
zase pridobila Slovane. 187 ) 

Tako je Metod preprical papeza in skofe, da je delal le na 
korist rimske cerkve, ko je rabil slovenski jezik pri bozji sluzbi. 
Ti so mu nato pritrdili in papez sam je pisal knezu Svetopolku : 
Po pravici hvalimo po pokojnem modrijanu Konstantinu izum- 
ljene slovenske pismenke, s kterimi naj bi se hvalil Bog po spo- 
dobnosti; tudi velevamo, da se v ravno tern jeziku oznanujejo 
nauki in dela Kristusa. Ne samo v treh, temvec v vseh jezikih 
je treba hvaliti Gospoda, kakor nas spodbuja sveto pismo, ktero 
pravi: Hvalite Gospoda vsi narodje in slavite ga vsi ljudje .... 
Tudi zdravi veri in nauku ni nasprotno, ako se poje sveta masa 
v slovenskem jeziku, citajo v njem sveti evangelij in berila iz 
novega in starega veka, ako so dobro prevedena in razlozena, ter 
v njem opravljajo vse druge eerkvene molitve, kajti ta, ki je 
vstvaril tri glavne jezike, hebrejskega, grskega in latinskega, na- 
redil je tudi vse druge k hvali in slavi svoji. 188 ) 

Papez Ivan VIII. je nato dovolil opravljati sluzbo bozjo v slo- 
venskem jeziku pod istimi pogoji, kakor pred jednajstimi leti papez 
Hadrijan II., namrec, da naj se pri masi citajo berila in evange- 
liji najprej v latinskim in se le potem v slovenskem jeziku. 
V pismu Ivana VIII. do Svetopolka stoje besede: Ukazujemo, da 
se cita v vseh cerkvah vase zemlje zarad vecega cescenja evan- 
gelij najprej v latinskem in se le potem oznanuje naj se v slo- 
venskem jeziku ljudstvu, ki ne razume latinskega. 189 ) 

Povedali smo, kako so se nemski skofje in njih duhovniki 
trudili, da bi dobili kneza Svetopolka na svojo stran. Kazglasili 
so Metoda za krivoverca in Svetopolk ni vedel, komu naj bi verjel, 
svojemu nadskofu ali pa njegovim toziteljem. Ravno tako ocr- 
nili so Metoda njegovi nasprotniki pri moravskem knezu zarad 
slovenske sluzbe bozje in sicer ne brez vspeha. Svetopolku, ki 
ni bil nikdar Metodu posebno naklonjen, bilo je skoraj ljubse, da 
bi se v njegovi dvorni cerkvi masevalo v latinskem jeziku, kakor 
pa v slovenskem. Zato mu je papez dal posebno dovoljenje, da 
se sme zanj in za njegove uradnike masa brati v latinskem je- 
ziku. ,90 ) 

Tako je papez Ivan VIII. resil tozbo nemskih skofov Me- 
todu na korist. Spoznal ga je za nekrivega in poslal nazaj v nje- 
govo nadskofijo. Metod se je sedaj lahko nadejal, da ga bodo 
njegovi nasprotniki pustili v prihodnjic v miru, a jako se je zmotil. 
Cesar niso mogli do sedaj pri papezi doseci bavarski skofje s svo- 
jimi tozbami, hotel je izpeljati novoimenovani Metodov &kof Wi- 
ching s pomocjo sleparije in goljufije. 



51 

Metod, prisedsi nazaj na Moravsko, izrocil je Svetopolku 
papezevo pismo. 191 ) Ker so pa vedeli njegovi nasprotniki, da bi 
to pismo zamoglo uniciti vse njih nade in nakane, zaceli so mi- 
slit!, kako bi zmanjsali ali pa se celo zatrli vtis tega lista. Naj- 
brze je skof Wiching, kterega je brez dvoma poclpiral Arnulf, 
vojvoda koroski, sestavil novo pismo ter ga poslal Svetopolku z 
besedami, da je to pravo papezevo pismo. V njem bil je prej ko 
ne Metod popisan kot razkolnik, kterega naj Svetopolk takoj pre- 
zene iz svoje drzave. 192 ) 

Ko je Svetopolk dobil obe pismi v roke, ni vedel, pri cem 
da je. Preprican je bil, da mora biti jedno pismo ponarejeno, 
bodisi ono, ktero je prinesel Metod, ali pa to, ktero mu je izrocil 
Wiching, kajti zdelo se mu je neverjetno, da bi bil papez v tako 
kratkem casu popolnoma predrugacil svoje mnenje glede Metodove 
pravovernosti in slovenske sluzbe bozje. Prej ko ne zacel mu je 
Wiching dokazovati, da je pismo, ktero je dobil od Metoda, ne- 
istinito, izmisljeno in ponarejeno. Zalostno je, da je Svetopolk 
bolj verjel laznjivim besedam Wichingovim, kakor pa Metodovi 
trditvi. 

Nasledek te nesramne goljufije je bil, da si je Metod se bolj 
nakopal na glavo nemilost svojega vladarja in njegovih uradnikov. 
Vendar ni bil popolnoma zapuscen, ker na njegovi strani bili so 
njegovi ucenci in moravsko ljudstvo. 193 ) Tudi je vedel, da mu 
je v takem polozaji iskati pomoci pri rimskem papezi. Temu je 
pisal ter ga vprasal, ako je res poslal po Wichingu knezu Sveto- 
polku drugo poslanico popolnoma nasprotnega obsega od poslanice 
meseca junija I. 880. in ako je res dal Wichingu kake posebne 
ukaze, ki se ticejo njegove (Metodove) osebe in slovenskega je- 
zika pri bozji sluzbi. Tudi mu je popisal svoje nadloge in stiske, 
ktere je moral prestati zarad svojih sovraznikov. 194 ) Doticno pismo 
se nam sieer ni ohranilo, pac pa papezev odgovor, ki je bil spisan 
23. marca 1. 881. 

V tern odgovoru hvali papez Ivan VIII. Metodovo pastirsko 
gorecnost in versko stanovitnost ter zeli, da bi ga Bog se bolj 
potrdil v svojih zapovedih in ga na korist svete eerkve resil vseh 
nadlog. Izrazuje mu svoje socutje zarad njegovih stisk in nezgod. 
Naznanja mu, da ni poslal Svetopolku nobenega drugega pisma, 
razven tistega, o kterem je Metod sam trdil, da se mu je izrocilo 195 ) 
in da tudi skofu ni dal niti javnih niti skrivnih ukazov. 
Papez tu ne imenuje skofa po imenu, vendar ni dvomljivo, da je 
ta skof Wiching, glavni nasprotnik Metodov, ker drugega sufra- 
gana takrat se ni bilo v pannonsko-moravski nadskofiji. Potem 
papez tolazi Metoda v svojem pismu, da naj ne bo zalosten zarad 
prebitih napadov, temvec vesel, kajti, ako je Bog z njim, ne more 
biti nikdo zoper njega. Nazadnje mu obeta, da hoce, ko pride 
Metod k njemu v Rim, vso zadevo in razpor med njim in Wi- 

4* 



n 

chingom razsoditi po cerkvenih postavah in tega kaznovati po 
zasluzenji. 196 ) 

Brez dvoma je papez Ivan VIII. vsled Metodove pritozbe 
pozval Wichinga v Kim, da bi se opravicil zarad svojega posto- 
panja proti svojemu nadskofu. Cim bolj pa je bil Metod, v svesti 
si svoje nedolznosti, pripravljen iti cetrtikrat v Kim, tern manj 
ljuba je bila ta pot Wichingu. Trditi smemo, da ni sel niti prvi, 
niti drugi takrat v Rim. Prav verjetno je, da se je Wiching, po- 
rabivsi vpliv svojega zavetnika Arnulfa, pismeno opraviceval toliko 
casa, dokler ni dne 13. decembra 1. 882. po desetletnem vladanji 
umrl papez Ivan "VIII. 197 ) 

Wiching tudi pozneje ni nehal Metodu nasprotovati ; zato 
mu je ta najprej zazugal, da ga izobci iz cerkve, 198 ) potem pa 
to tudi storil, ako smemo verjeti besedam Bolgarske legende. 199 ) 

6. Metodova poslednja leta in smrt. 

V zadnjih letih Metodovega zivljenja mu nemska duhovscina 
ni mogla tako nagajati, kakor prej, ker se je spremenil politicni 
polozaj med Nemci in Moravci. Prijateljstvo med Svetopolkom 
in Arnulfom je 1. 882. nehalo in ta tedaj ni mogel vec podpirati 
skofa Wichinga proti Metodu; nasprotno pa je bila od tega casa 
tudi Metodu zaprta pot v Pannonijo, karnor je segala takrat Ar- 
nulfova vrhovna oblast. Navedenega leta napadli so moravsko 
zemljo Bolgari, ktere je prej ko ne Arnulf nasuntal. V naslednjih 
letih vojskoval se je Svetopolk z Nemci, napadal Arnulfove po- 
krajine in veckrat pobil njegove trume. V jeseni 1. 8 84. sklenil 
je mir s eesarjem Karolom Debelim blizo Tulna, z Arnulfom pa 
se je pomiril se le 1. 885. 

Med tern casom trudil se je Metod posebno po Moravskem. 
Dne 29. junija 884. posvetil je cerkev sv. Petra in Pavla v Brnu 
na Moravskem. 200 ) Glas o njegovi svetosti in delavnosti segel je 
tudi v sosednje dezele. Ceski vojvoda Bofivoj prisel je na Mo-- 
ravsko in Metod ga je krstil. Z njim vred sprejelo je takrat krs- 
cansko vero tudi 30 moz izmed njegovega spremstva. Bofivoju 
dal je Metod precej veliko stevilo duhovnikov, s kterimi se je 
napotil nazaj na Cesko. Tu so krstili Bofivoj evo soprogo, Ljudmilo, 
ter mnogo drugih ljudi. 201 ) Zivotopisec sv. Metoda (pogl. 16.) tudi 
pripoveduje, akoravno je neverjetno, da je Metod vstregel zelji 
ogerskega kralja in ga obiskal. Ta ga je jako slovesno sprejel, 
bogato obdaroval ter mu rekel pri odhodu, da naj se ga spominja 
v svojih molitvah. 

Metod je po Cirilovi smrti tudi dopolnoval prevod sv. pisma 
ter s pomocjo dveh ucencev, ki sta znala jako hitro pisati, po- 
slovenil v prav kratkem casu celo sveto pismo razven knjige mo- 
drosti, Jezusa Siraha, Makabejcev, Estre, Judite in Tobije. 202 ) Ra- 
zume se, da tega, kar je ze spisal Ciril sam ali pa s svojim bratom 



53 

vred, kakor psaltir, posamezna berila, evangelije in dejanje apo- 
stolov, ni bilo treba vec sloveniti. Metodu se tudi pripisuje pre- 
vod nomokanona ali knjige cerkvenih zakonov in paterika ali 
kratkih vesti o zivljenji najslavnejsih puscavnikov. 203 ) 

Ni se cuditi, da je vsled vsestranskega delovanja zacel ce- 
dalje bolj pesati Metodov zivot. Ko so njegovi prijatelji in ucenci 
videli, da postaja od dne do dne slabeji in da mu ni vec veliko 
dni odlocenih, prasali so ga, dobro vedoci, da je vspeh pricetega 
dela odvisen od naslednika na pannonsko-moravski stolici, kterega 
moza si zeli za nadskofa. Metod, ki je dobro poznal vse svoje 
ucence, pokazal jim je Gorazda z besedami, da je on domacin, 
svoboden clovek, dobro poducen v latinski knjizevnosti in pravo- 
veren. 204 ) Metod si je tedaj izvolil takega naslednika, ki ni znal 
samo slovenski jezik, temvec tudi latinski in bil tedaj sposoben 
oskrbovati vladikovino, v kteri se je obhajala sluzba bozja v slo- 
venskem in sem ter tje tudi v latinskem jeziku. 

Na cvetno nedeljo dne 4. aprila 1. 885. bil je Metod ze jako 
slab, vendar je sel v cerkev, ktera je bila polna zbranega ljud- 
stva. Tu je se jedenkrat govoril in dajal dobre nauke, potem pa 
blagoslovil kneza, duhovnike in ves narod ter koncal z besedami : 
Cuvajte me, deca, do tretjega dne!" 205 ) Tako se je tudi zgodilo. 
Tretji dan, 6. aprila, izgovoril je besede: Gospod, v tvoje roke 
izrocam svojo duso!" Kmalu potem je umrl. 206 ) 

Njegovi ucenci skazali so mu zadnjo cast ter masevali za 
izvelicanje njegove duse v slovenskem, latinskem in grskem jeziku. 
Neizmerna mnozica ljudi prisla je od vseh strani, da bi se s sve- 
cami v rokah udelezila sprevoda. Njegovo truplo nesli so v glavno 
cerkev in shranili na levi strani za oltarjem Marije Device. 207 ) 
Vse je plakalo po dobrem ucitelji in pastirji, mo ski in zenske, 
mladi in stari, bogati in ubogi, svobodni in robi, vdove in sirote, 
tujci in domacini, bolni in zdravi. 308 ) Metodova smrt bila je za 
pannonske in moravske prebivalce neprecenljiva izguba. 

7. Pannonsko-moravska nadskofija po Metodovi smrti. 

Po Metodovi smrti zacela je nemska stranka, v svesti si 
gotove zmage, zopet povzdigovati svojo glavo. Napela je vse zile, 
da bi izpodrinila Gorazda, ker je vedela, da bi ta hodil po Me- 
todovib stopinjah. 209 ) Svetopolk, ki ni bil slovenski liturgiji nikdar 
velik prijatelj, pomiril se je 1. 885. z Arnulfom. Mogoce je, da 
se je Arnulf deloma vsled Metoclove smrti sprijaznil s Svetopolkom, 
da bi laglje podpiral svojega varovanca Wichinga in mu pomagal, 
da bi hitreje postal pannonsko-moravski nadskof. 

Svetopolku najbrze slovanski duhovniki, odlikujoci se po 
svojem nravnem zivljenji, niso bili posebno priljubljeni, ker so 
ga veckrat svarili zarad njegovega pohotnega zivljenja; nasprotno 
pa so se mu nemski masniki rajsi prilizovali in ga hvalili. Po 



54 - 

Metodovi smrti Wiehing ni bil imenovan za pannonsko-moravskega 
nadskofa, ker ga brez dvoma papez ni hotel tako visoko povzdig- 
niti in ker mu tudi Svetopolk ni mogel popolnoma zaupati, vendar 
je imel mnogo oblasti in vpliva, razume se, da na skodo domaci 
duhovscini in slovenski liturgiji. Zacel je crniti Metodovega na- 
slednika Gorazda in druge slovanske duhovnike pri takratnem 
rimskem papezi ter jih dolziti krive vere. Po smrti Ivana VIII. 
bil je Marin I. izvoljen za papeza. Ker pa je kmalu umrl, ravno 
tako tudi njegov naslednik HadrijanJIL, bil je nekaj mesecev po Me- 
todovi smrti, okolu septembra 885., Stefan VI. za papeza izvoljen. 310 ) 

Takoj v zacetku vladanja tega papeza pokazal se je v Rimu 
nemski vpliv s tako mocjo, kakor nikdar poprej. Glasoviti ni- 
transki skof Wiehing roval je z velikim vspehom proti slovenski 
liturgiji in narodni duhovscini. Da se je stanje slovanskih mas- 
nikov tako hitro na slabo obrnilo, zakrivil je mnogo Svetopolk 
sam, ker jih ni branil sovraznih napadov. 

Kmalu po Metodovi smrti zadel je slovanske duhovnike prvi 
hud udarec, ki je po prizadevanji nemskih skofov prisel iz Rima, 
tedaj iz tistega kraja, kjer je v v prejsnjih letih Metod nasel svoje 
varuhe in zascitnike. Papez Stefan VI. pisal je precej v zacetku 
svojega vladanja, se preden je dobil naznanilo o Metodovi smrti, 
Svetopolku jako ostro pismo, v kterem je dolzil Metoda krive 
prisege, 211 ) prepovedal rabo slovenskega jezika pri svetih obredih 
ter velel, da naj se neubogljivi duhovniki po dvakratnem opo- 
minjanji izobcijo iz cerkve in prezeno iz Svetopolkove dezele. 212 ) 

Kmalu potem, najbrze proti koncul. 885. , 213 ) poslal je ime- 
novani papez, ko je zvedel, da je Metod, priporocivsi za svojega 
naslednika domacina^Gorazda, za zmiraj zatisnil oci, tri legate, 
Dominika, Ivana in Stefana k Slovanom. Dal jim je posebne in- 
strukcije, po kterih bi se imeli ravnati. Naj poprej so morali Sveto- 
polka popolnoma pridobiti za rimskega papeza, oziroma za na- 
mene in zelje nemskih skofov. Se le jDotem imeli so mu razodeti, 
kaka osoda naj bi zadela slovenske obrede, Metodovega nasled- 
nika in narodno duhovscino. Imenovani legatje rekli so po pa- 
pezevem narocilu Svetopolku prvi dan svojega prihoda, da mu 
papez zagotovlja svojo ocetovsko ljubezen in ga v duhu objemlje 
kot svojega jako dragega sina, da ga vsi skofje, duhovniki in di- 
jakoni rimske cerkve pozdravljajo in se ga spominjajo v svojih 
molitvah ter da mu tudi rimski senat in drugi verniki posiljajo 
svoje pozdrave in zele, da bi v sveti veri zmiraj bolj napredoval 
ter zadobil vecno veselje. 

Nasprotniki slovenske liturgije so morali dobro vedeti, da 
je mogoce s tako laskavimi pozdravi Svetopolka omamiti in ga 
zase pridobiti. To smemo sklepati iz papezevih besed Primo die 
liec dixisse suff iciant" ; ki nam ob jednem pricujejo, da so ze v 
Rimu skovali nekaki nacrt, po kterem bi prisli do svojega namena. 



55 

Storivsi prvi korak imeli bi ga legatje poduciti o nekterih 
verskih resnicah, n. pr. o izhajanji sv. Duha in o zapovedih glede 
posta. Se le nazadnje so v papezevem imenu zahtevali, da se 
mora za vselej opustiti slovenska sluzba bozja. 214 ) Metoda so dol- 
zili krive prisege in zoper Gorazda, o kterem je papez mislil, da 
ga je Metod svojevoljno postavil za svojega naslednika, razgla- 
sili so papezev infcerdikfc za tako dolgo casa, dokler se ne pride 
opravicit pred papeza. 215 ) 

V obeh ravnokar navedenih dokumentih dolzi rimski papez 
Stefan VI. Metoda krive prisege in sicer pravi v prvem, da je 
Metod na truplo sv. Petra, tedaj v Rimu, prisegel, da ne bo nikdar 
vec opravljal bozje sluzbe v slovenskem jeziku, v drugem pa, da 
je storil to prisego za casa papeza Ivana VIII. Vendar pape- 
zeve besede o Metodovi krivi prisegi so popolnoma neresnicne, 
kar ni tezko dokazati. Metod bil je za casa papeza Ivana VIII. 
le jedenkrat v Rimu, namrec ]. 880., in takrat mu je omenjeni 
papez dovolil slovensko liturgijo ter se ob jednem jako pohvalno 
o njej izrekel 2l6 ) Od 1. 880. naprej pa Metoda ni bilo vec v Rimu, 
a tudi iz Rima ni dobil nikakorsne prepovedi glede slovenske 
sluzbe bozje. Popolnoma neverjetno je torej, da bi bil moral 
Metod Ivanu VIII. priseci, da se hoce posluzevati latinske litur- 
gije, kajti ravno ta papez bil je velik prijatelj slovenskim obredom 
in je ostal do svoje smrti Metodu naklonjen. V izvirnikib ni niti 
najmanje vesti, ki bi mogla kaj nasprotnega dokazati in ne rao- 
remo si kaj, da ne bi slutili tu mogocnega vpliva Wichingove 
stranke na rimsko stolico. Najbrze se naslanjate obe listini na 
kako sovrazno spomenico, kteri se je v Rimu le prevec zaupalo 
in v kteri je tudi stal passus o Metodovi krivi prisegi. Metod 
ze zato ni mogel krivo priseci, ker mu sploh prisegati ni bilo 
treba. Tudi nam je vse njegovo zares apostoljsko zivljenje in 
delovanje porok dovolj, da bi bilo kaj takega o njem samo slutiti 
toliko, kakor skregati se z zdravo pametjo. 217 ) 

V svojih instrukcijah pravi papez Stefan VI., da se je Metod 
proti sklepom vseh cerkvenih ocetov predrznil izvoliti si nasled- 
nika. Tudi s tern ocitanjem dela se Metodu velika krivica. 
Papez Ivan VIII. dovolil je 1. 880., kar nam dokazuje njegovo 
pismo do Svetopolka, da sme nadskof Metod v svoji nadskofiji 
posvetiti tega ali onega izmed svojih ucencev za skofa, ako bi 
bilo potrebno. 218 ) Metod je tedaj vsled papezevega dovoljenja smel 
povzdigniti svojega ucenca Gorazda za skofa. Ko je bil ze na 
smrtni postelji, prasali so ga njegovi prijatelji in ucenci, kterega 
si zeli za naslednika. Metod je priporocal Gorazda z besedami: 
Ta je domacin, svoboden moz, dobro poducen v latinscini in 
pravoveren; zgodi naj se bozja volja ter vase in moje 
zelje." 219 ) V teh besedah pac ne tici nic protipostavnega. Metod 



56 

ni imenoval Gorazda za nadskofa, tern vec le rekel, da bi bil on 
najsposobnejsi njegov naslednik. Sicer pa ni postal niti Gorazd, 
niti Wiching po Metodovi smrti pannonsko-moravski nadskof. 

"V obeh prej omenjenih dokumentih prepoveduje papez Ste- 
fan VI. slovensko liturgijo in ob jednem tudi dostavlja, da naj 
se tisti, ki bi ne hoteli ubogati, po dvakratnem opominjanji iz- 
obcijo iz cerkve in prezeno iz Svetopolkove dezele. 

Ni nam znano, kako so Wiching in drugi nemski duhovniki, 
ziveci med slovanskimi narodi, tolmacili te besede rimskega pa- 
peza, pac pa vemo, da so tako dolgo vplivali na Svetopolka, da 
je ta 1. 886. 220 ) ukazal z vojasko silo izgnati okolu 200 duhov- 
nikov iz Moravskega. Pri tej priloznosti obnasali so se posebno 
po Moravskem stanujoci Nemci (v[/.sT(oi a ) jako surovo, podili 
jih v mrazu proti Donavi in jih med potjo neprestano mucili. 221 ) 
Med izgnanimi ucenci -bili so v najznamenitejsi Gorazd, Element, 
Naum, Angelar in Sava. 222 ) Sli so v Bolgarijo in nasli tu zaze- 
leno zavetje. Gorazd postal je se celo bolgarski nadskof. 223 ) Ra- 
zume se, da je bilo izgnanje slovanskih duhovnikov hud udarec 
za slovansko liturgijo po pannonsko-moravski nadskofiji. 

Kmalu potem nastopili so za omenjeno nadskofijo jako za- 
lostni casi. Leta 892. vnela se je vojska med Nemci in morav- 
skimi Slovani. Kralj Arnulf dobil je na svojo stran vojvodo Bra- 
slava, vladarja med Dravo in Savo, ter ob jednem nasuntal Ma- 
djare, da so napadli Svetopolkovo drzavo. Wiching, kot privrzenec 
Arnulfov, moral je zapustiti Moravsko ; prisel je k Arnulfu in po- 
stal njegov kancelar. Njegovo ime nahaja se ne listinah tistega 
casa, kakor n. pr. na listini od 2. septembra 1. 893. 224 ) Ko je 1. 899. 
umrl pasovski skof Engilmar, dobil je z Arnulfovo pomocjo njegovo 
mesto Wiching, vendar le za malo casa, ker ze istega leta od- 
stavili so ga v posebnem zboru solnograski nadskof Theotmar in 
njegovi sufragani proti volji njihovega kralja ter posvetili za skofa 
nekega Richarija. 225 ) Pozneje zgodovina Wichinga ne omenja vec. 

Vojska med Moravci in Nemci, ki se je I. 892. pricela, tra- 
jala je do 1. 894. Z velikim veseljem sprejel je 1. 894. kralj Ar- 
nulf novico o smrti kneza Svetopolka. 226 ) V jeseni istega leta bil 
je sicer sklenjen mir, ki pa se premirju ni bil podoben, kajti Ar- 
nulf porabil je za hrbtom vsako priloznost, da bi unicil moravsko 
samostalnost.' 

V istem casu delali so cedalje veco silo na vzhodnih mejah 
moravske drzave divji Madjari. Osvojili so si najprej zemljo med 
Tiso in Donavo, potem pa so 1. 894. ropali po Pannoniji. 227 ) Te 
napade so veckrat ponavljali in dezelo nazadnje tako opustosili, 
da ni bilo 1. 900. v njej nobene cerkve vec. 228 ) 

Tudi na Moravskem bile so zarad neprestanih vojsk cerkvene 
zadeve v jako zalostnem stanji. Vec let ni bilo v dezeli nobenega 
skofa in le prav malo duhovnikov. 229 ) Mojmir, Svetopolkov sin, 



57 

obrnil se jo torej do papeza Ivana EX., ki je vladal od 1. 898. pa 
do julija 900. 230 ) Prosil ga je, da bi blagovolil posvetiti nektere 
duhovnike za moravske skofe. Papez je na to poslal na Moravsko 
nadskofa Ivana ter skofa Benedikta in Danijela, da bi se prepri- 
cali o nujnosti Mojmirove prosnje in storili, kar bi bilo potrebno. 
Ti so se ravnali po papezevem ukazu ter posvetili in postavili v 
pannonsko-moravski nadskofiji jednega nadskofa in tri skofe. 231 ) 

Zoper to papezevo naredbo protestovali so skofje solnograske 
nadskofije, v prvi vrsti solnograski nadskof Theotmar in pasovski 
skof Richarij, ter poslali v prvi polovici 1. 900. papezu Ivanu IX. 
dolgo pismo, v kterem so zahtevali, da bi ta zopet preklical vse 
to, kar je storil na Moravskem. V tern pismu je mnogo neres- 
nicnega in pretiranega. Iz njega se razvidi, s kako strastjo so 
nemski skofje preganjali vsakega, ki bi se predrznil delovati za 
slovansko samostojnost. 

"V zacetku pisma citamo njih trditev, da iraajo le pasovski 
skofje zgodovinsko pravico do Moravskega, ker so oni spreobrnili 
ondotni narod h krscanski veri. Tu vidimo, da so se postavili 
bavarski skofje na stalisce, ktero so poudarjali ze pred 27. leti. 
Ze takrat (1. 873.) dokazal jim je papez Ivan Yin., da ima rimska 
stolica do Pannonije jako stare pravice, kterib ne more prikraj- 
sati nobeden cas in kterim ne more biti nobena drzavna razde- 
litev na skodo. Pozneje so bavarski skofje priznali te papezeve 
pravice, 1. 900. pa, ko je vladal Ivan IX., zopet niso hoteli nic o 
njih vedeti. 

Bavarski skofje trdili so v svojem pismu, da so nemski 
grofje po Moravskem sklicovali zbore in pobirali davek, kar pa 
je neresnicno. Moravska dezela ni bila v 9. stoletji nikdar nemska 
pokrajina (izvzemsi morebiti samo 1. 870.) in nemski grofje na 
meji se niso nikdar mesali v notranje moravske zadeve, kajti 
bile so v rokah domacih knezov. 

Nemski skofje ocitali so moravskim Slovanom, da so se ti 
zaceli protiviti krscanstvu. Tudi to je zlagano. Ker so Metod 
in njegovi duhovniki opravljali sluzbo bozjo v slovenskem jeziku, 
smatrali so jih njihovi nasprotniki za krivoverce in nekristijane. 
Tudi so se cudili, ker je papez dovolil, da so od njega poslani 
zkofje na Moravskem posvetili jednega nadskofa in tri skofe ter 
tako razdelili pasovsko skofijo na pet delov, namrec v pasovsko 
skofijo in v cetiri skofije, ki so bile na Moravskem. 

Bavarski skofje so pisali, da so Slovani z denarjem podku- 
pili papeza, da jim je dovolil imeti jednega nadskofa in tri skofe. 
Tudi to je neresnicno. Jako je verjetno, da so Slovani imeli 
veliko stroskov in potov ter izdali precej denarja, preden so zopet 
dobili nadskofa in tri skofe. Oni so morali prej ko ne placati 
vse stroske, ktere so imeli papezevi poslanci, ko so prisli na 
Moravsko in tu posvetili doticne skofe. Tudi na drugih straneh 



58 

bilo je dovolj placevanja, preden je bilo vse v redu. Najbrze so 
Slovani poslali papezu tudi kako darilo v denarjih, vendar ne z 
namenom, da bi ga podkupili. Taka darila dobivali so papezi 
tudi od drugih narodov in jih se dandaaes dobivajo. 

Metodu niso bavarski skofje zinili niti jedne besede, pac 
pa povedali o Wichingu, da ga je rimski papez posvetil za skofa, 
vendar ga ni poslal na Moravsko, ktero je po njih mnenji spadalo 
pod pasovsko skofijo, temvec k nekemu na novo spreobrnenemu 
narodu, kterega je podvrgel Svetopolk. Znano je, da je bil 
Wiching skof v Nitranski pokrajini, ki je bila del moravske dr- 
zave. Svetopolk Nitrancev ni podvrgel in tudi ne spreobrnil h 
krscanstvu. Bill so ze takrat (pred I. 836.) kristijani, ko jim je se 
Privina vladal. 

Nemski skofje rekli so v pismu, da so jih Slovani tozili pri 
rimskem papezi, ker se niso hoteli z njim pomiriti. Pri tej 
tocki so sicer skofje priznali svojo nespravljivost, vendar zavrnili 
so vso krivdo na Slovane, ker niso hoteli nemskim vladarjem place- 
vati davka in se jim podvreci. Po njih mislih poklicani so Franki 
in njih kralji, da vladajo Slovanom, kajti predniki prvih so bili 
ze od nekdaj kristijani, ocetje moravskih Slovanov pa pogani in 
brezverci. Franki so ze veliko storili za krscanstvo in dostikrat 
pomagali rimskim papezem, Slovani pa so se potikali po skriva- 
liseih in utrjenih mestih ter delali s svojo nevero rimski stolici 
le sramoto. Slovani morajo torej na vsak nacin, radi ali neradi, 
priti pod njih vlado. 232 ) 

Papezu svetujejo, da naj Slovanov nikar ne poslusa, se manj 
jim pa pomaga, ker skodoval si bo s tern sam sebi. Slovani bili 
so kot pogani zmiraj papezevi nasprotniki. Ako jih bo podpiral, 
slabil bo nemsko stranko, ki je ze toliko storila za krscanstvo. 
Zato se spodobi, da bi papez gledal le od dalec in se ne vtikal 
v boje med Nemci in Slovani. 

Nadskof Theotmar in njegovi sufragani so trdili, da je laz, 
cesar so jih dolzili moravski Slovani, namrec, da so se Nemci po- 
godili z Ogri, prisegli na psa, volka in druge gnusne stvari ter 
jim dali denarja, da so mogli napasti Italijo. Skofje torej indirektno 
priznavajo, da so Nemci sklenili mir z Ogri in se z njimi pogo- 
dili, samo glede placila odskodovali so jih Nemci v blagu, ne pa 
z denarjem. Moravski Slovani pritozili so se pri papezi brez 
dvoma zarad tega, ker se je kralj Arnulf 1. 892 zavezal z Madjari 
proti Svetopolku. 

Bavarski skofje so dolzili Moravce, da so ti vzeli precej 
veliko stevilo Ogrov k sebi, ostrigli jim glave, kakor kristijanom 
in jih poslali zoper Nemce. Iz tega sklepamo, da so Moravci 
pregovorili nektere Ogre, da so se dali krstiti in jim potem po- 
magali v bojih proti Nemcem. 



59 

V pismu ocitali so skofje moravskim Slovanom, da so po- 
morili mnogo Ijudi ter po Pannoniji pokoncali vse cerkve in po- 
slopja. Yendar temu ni tako. Ees je, da je v bojih med Nemci 
in Moravci padlo mnogo ljudi, a kar se tide pannonskih cerkva 
in poslopij, unicili so jih poganski Madjari, k<> so tjekaj priduli 
1. 894. 233 ) ; tudi pozneje so se dostikrat napadli Pannonijo, tako 
n. pr. spomladi 1. 900. 23 *) 

Nadskof Theotniar in drugi njegovi skofje pisali so papezu: 
Ko smo zvedeli, da so pridrli Ogri v Italijo, zeleli smo, Bog nam 
je prica, pomiriti se z istimi (moravskimi) Slovani, obljubujoc jim 
zarad vsegamogocnega Boga, da jim odpustimo vse krivde, ktere 
so nam do takrat storili, in da jim damo nazaj vse, kar so jim, 
kolikor je znano, nasi vzeli, da nas le v mini puste in da nam dajo 
toliko casa, da pridemo v Langobardijo, ubranimo imetje sv. Petra 
in osvobodimo z bozjo pomocjo kristijansko ljudstvo. In tudi tega 
se ni moglo od njih doseci." Ta napad Madjarov, o kterem 
se tu govori, trajal je od poletja 899. pa do spomladi 1. 900. 235 ) 
V tern casu napadli so Bavarci dvakrat Moravsko, prvikrat v 
poletji 899. 236 ), drugikrat pa 1. 900. 237 ) Tu se vidi, kako malo se 
je nemska duhovscina zmenila za resnico. 

Proti koncu pisma so bavarski skofje prosili rimskega pa- 
peza, da bi ne verjel vsakemu, kdor jih sumnici, ali z drugi mi 
besedami, da bi verjel le njihovim trditvam in njihovim poslancem, 
ne pa Slovanom. Bali so se, da bi se ne izvedele njih lazi. 238 ) 

V tistem casu, ko so pisali bavarski skofje papezu Ivanu, 
poslal je na prosnjo imenovanih skofov tudi prvi nemski nadskof, 
moguntinski Hatton, pismo v Rim ter naznanil papezu, da so se 
pri njem pritozili bavarski skofje zarad upornih Moravcev, ki se 
bahajo, da so se odcepili od Bavarcev in dobili od riinske stolice 
lastnega metropolita. Hatton trdi, da niso Moravci nikdar imeli 
svoje metropolitske stolice, temvec bili so zmiraj podlozni bavar- 
skim vladarjem in skofom. Dalje pravi, da so postali Moravci 
prevzetni, ko so dobili od apostolske stolice svojega nadskofa; 
zarad njih osabnosti in oholosti se bo najbrze se kri prelivala. 
Nazadnje prosi papeza, da bi opomnil Moravce, da naj se pod- 
vrzejo bavarski vladi; ako ne bodo poslusali njegovega svarila, 
morali bodo, radi ali neradi, pokloniti svoje vratove pred frankov- 
skimi knezi. 239 ) Kakor bavarski skofje, tako tudi Hatton ni omenil 
v svojem pismu niti Metoda, niti pannonske nadskofije. 

Ni nam znano, kak vpliv ste imeli navedeni poslanici nem- 
skih skofov pri rimskem papezi. Mogoce je, da jih papez Ivan IX. 
se dobil ni, ker je ze meseca julija 1. 900. umrl. Za njim je 
prisel Benedikt IV. 2i0 ) Na vsak nacin bi se bil ta ali uni papez 
natancno preprical o moravskih zadevah, preden bi bil ukazal, 
da morajo moravski skofje zapuoiiti dezelo. Tudi nemski skofje 
so dobro vedeli, da ne dosezejo pri papezi svojega namena samo 



60 

V 

z lazmi in protesti, zato so s pomocjo Cehov napadli 1. 900. Mo- 
ravsko ter tu pozigali, ropali in se se le cez tri tedne zopet vr- 
nili domov. 241 ) 

Kmalu potem in sicer se v istem letu pridrli so Madjari, 
ktere so smatrali Nemci za svoje zaveznike, nepricakovano na 
Bavarsko ter tu plenili, pozigali in morili. Ko so se jim Bavarci 
hoteli postaviti v bran, odsli so Madjari ravno tako hitro, kakor 
so prisli. 242 ) To je odprlo Nemcem oci, da so videli, kako ne- 
varni so jim njih dosedanji zavezniki. Brez ugovora sklenili so 
torej I. 901. mir z Moravci v Reznu, kanior je poslal Mojmir, 
sin in naslednik Svetopolkov, svoje poslance. Mirovni pogoji nam 
niso znani, najbrze ste obe stranki opustile nekoliko svojih za- 
htevanj. Nato so tudi Nemci poslali na Mora vsko pas ovskega 
skofa Richarija in grofa Udalrika, da bi v imenu svojega kralja 
zaslisala od kneza Mojmira in njegovih velikasev prisego glede 
sklenenega mini. 243 ) Bil je pa ze tudi skrajni cas, kajti Madjari 
postajali so ce dalje bolj drzni. Istega leta (901) napadli so Ko- 
rosko 244 ), par let pozneje pa so unicili moravsko drzavo. Bavarce 
in pa druge nemske rodove so v naslednjih desetletjih prav po- 
gostoma nadlegovali ter pustosili njib zemljo. V teh viharnih 
casih bila je tudi pannonsko-moravska nadskofija unicena, slo- 
venska liturgija pa je nasla svoje zavetaike v drugib, manj ne- 
varnih krajih. 

8. Starocerkveni jezik in njegova domovina. 

Jezik, v kterem sta Ciril in Metod ucila, pisala liturgicne 
knjige in opravljala bozjo sluzbo, zval se je si oven ski, kar 
nam pricujejo domaci in tuji viri. 

Kar se prvih tice, znano nam je iz njih, da sta Ciril. in 
Metod sestavila slovensko azbuko 245 ) za Slovene, ki se niso do 
takrat imeli v svojem jeziku pisanih knjig 24G ) in so pisali za silo 
slovenske besede z latinskimi ali pa grskimi pismeni. 247 ) Ciril in 
Metod sta dobro razumela slovenski jezik. 248 ) V ta jezik preva- 
jala sta cerkvene knjige 249 ), ki so se zato po vsi pravici imeno- 
vale slovenske knjige. 250 ) Nasprotnikom Cirila in Metoda te knjige 
niso bile po godu, 251 ) pac pa so bile vsec papezu, ki je prepo- 
vedal grajati slovenske pismenke. 252 ) Knez Kocel se je jako raz- 
veselil nad slovenskimi knjigami 253 ) in papez Hadrijan II. jih je 
blagoslovil, shranil v cerkvi svete Marije pri Jaslicah 254 ) in po- 
lozil slovenski evangelij na oltar sv. Petra. 255 ) Mase in druga 
cerkvena opravila vrsila so se v slovenskem jeziku 256 ) in v njem 
se je Bogu prepevala slava. 257 ) Ko je Metod umrl, masevali so 
za blagor njegove duse tudi v slovenskem jeziku. 258 ) Ucenci sv. 
Cirila in Metoda bili so slovenskega rodii. 259 ) Solunska brata 
ucila sta Slovene in za nje pisala svete knjige, 260 ) slovenskemu 
rodu je Bog poslal svetega Cirila. 261 ) Sloveni bili so jako veseli, 



61 

ko so slisali bozja cuda v svojem jeziku. 262 ) Tern Slovenom za- 
povedovali so Rastislav, Svetopolk in Kocel, 263 ) ki so se zato 
tudi imenovali slovenski knezi. 264 ) Ti so vladali po slovenskih 
straneh 265 ) ali pokrajinah, ki so spadale k slovenski zemlji. 266 ) 
Cerkveno oblast po vseh slovenskih straneh dobil je od Boga in 
apostolskega stola nadskof Metod v svoje roke. 267 ) 

Ravno to, kar domaei, dokazujejo nam tuji, latinski in grski 
viri, v kterih citamo, da je Konstantin iznasel slovenske pismenke, 2G8 ) 
Metod pa maseval v slovenskem jeziku, v kterem sta oba spisala 
vec cerkvenih knjig. 269 ) 

Kakor je iz nastetih citatov razvidno, rabili so latinski in 
grski pisatelji za izraz slovenski" dostikrat besede scla- 
viniscus, sclavinicus, sclavonicus in <?8-}.o(3svwc6<;". Med prvo in 
drugo crko vrivali so latinski pisatelji navadno c", grski pa #". 
To se je godilo zato, ker zveza sl a ne ugaja niti latinskemu, 
niti grskemu jeziku, posebno v zacetku besed ne. Prvi samo- 
glasnik v besedi slovenski" spreminjali so latinski in tudi drugi 
tuji pisatelji kaj radi v a". Namesto staroslovenskega r b a (e) 
pisali so dostikrat sorodni i", vcasi pa tudi o". 270 ) 



Ko smo dokazali, da sta Ciril in Metod ucila in pisala v 
slovenskem jeziku in na slovenski zemlji, treba je vedeti, 
kaj je v 9. stoletji pomenjal izraz slovenski u . Glede tega 
vprasanja niso vsi ucenjaki jednakih misli. Jedni trdijo, da so 
izrazi Sloven in Slovan, slovenski in slovanski, identicni, drugi 
pa pravijo (med temi je v prvi vrsti Miklosic), da so bili Slo- 
veni 9. stoletja samo jeden del slovanskega plemena in sicer tisti 
del, kterega Jornand in Prokopij imenujeta Sclaveni K in /Aa- 
pyivoi". Te Slovene deli Miklosic v cetiri narecja, v korosko, pan- 
nonsko, dakovsko in bolgarsko. Sedanji Slovenci so potomci ko- 
roskih Slovenov, pannonske Slovene so vecinoma Madjari unicili, 
dakovski Sloveni so se izgubili v pretecenem stoletji med Rumuni 
in Sloveni na Balkanskem polotoku so se pomesali s finsko-ta- 
tarskimi Bolgari. Ime nastetih Slovenov prenesli so po Miklosice- 
vem mnenji deloma Grki in Rimljanje, deloma pa Sloveni sami na 
sorodne Vinide in Ante, ki so se odslej tudi jeli Slovene ime- 
novati. 271 ) 

Po mojih mislih imajo tisti prav, ki trdijo, da izraza Sloven 
in Slovan sta identicna. Ne samo prebivalci po Karantaniji, Pan- 
noniji, Daciji in po Balkanskem polotoku imenovali so se Slovene 
in svoj jezik slovenski, temvec tudi drugi slovanski rodovi. Izraza 
Vinid in Ant sta tuja, pravo domace zaznamovanje je Sloven. 
Tako so se imenovali iz prva vsi slovanski rodovi in se le po- 
zneje prisla so pri nekterih v rabo krajevna imena. Vazne zde 
se mi besede Nestorjeve, ki pravi, da Sloveni niso samo ob Do- 



62 

navi prebivali, temvec so bili tudi Moravci in Cehi slovenskega 
rodu. K Slovenom so se pristevali Hrvatje, Srbi in Gorotani 
(Korosei), potem Poljaki, Lutici (del polabskih Slovanov ob go- 
renji Havoli), Mazovljani (poljsko pleme ob Visli) in Pomorjani, 
isto tako Poljani in Drevljani ob Dnepru, Dregovici med Pripetjo 
in Dvino, Polovcani pri Poloti in Severci ob Desni. Prebivalci 
okolu Iljmenskega jezera ohranili so se v 11. stoletji svoje pr- 
votno ime ter se zvali Slovene. 272 ) Vsi ti govorili so razna slo- 
venska narecja, ktera so se ze v 9. stoletji vec ali manj med 
seboj razlocevala. 273 ) 



Kar se tiee vprasanja, v kterem slovenskem ali slovanskem 
jeziku sta Ciril in Metod pisala liturgicne knjige in opravljala 
bozjo sluzbo, niso vsi ucenjaki jednih misli. Safafik in po njem 
Schleicher dokazujeta, da je bil ta jezik starobolgarski. 

Safafik 274 ) sklicuje se v svojem dokazovanji na besede bol- 
garskega meniha Hrabra, ki pravi, da je Ciril (Konstantin) izumil 
slovenske pismenke za casa grskega cesarja Mihajla, bolgarskega 
kneza Borisa, moravskega kneza Rastislava in blatenskega v kneza 
Kocela v letu stvarjenja 6363. Iz tega citata sklepa Safarik, 
da je Ciril zacel svoje slovstveno delovanje med slovanskimi Bol- 
gari ze 1. 855. A bilo je ze zgoraj dokazano, da je Ciril iznasel 
slovensko azbuko se le 1. 863. 

V 

Safarik trdi 275 ), da je Ciril sestavil slovensko abecedo na 
Grskem, prej ko ne v Carigradu. Nasproti temu mora se reci, 
da je Ciril res napravil po zgledu grskega alfabeta slovensko az- 
buko, vendar pa se ne sledi iz tega, da jo je sestavil ravno na 
Grskem. 

Isti ucenjak pravi 276 ), da je Ciril, kakor viri pripovedujejo, 
takoj po sestavi nove azbuke zacel pisati slovenske liturgicne 
knjige. Mi mu radi verjamemo in zato trdimo, da je Ciril od 
]. 863. naprej, ne pa od 1. 855., jako pridno prevajal evangelije 
in drudge knjige na slovenski jezik. 

Safafik, opiraje se na Bolgarsko legendo in na nektere druge 
poznejse vire, pise v svoji knjigi 277 ), da sta Ciril in Metod spre- 
obrnila Bolgare, krstila njih kneza Borisa in spisala v bolgarskem 
jeziku cerkvene knjige. Nasproti temu moramo opomniti, da 
je Bolgarska legenda v nezdruzljivem nasprotji z drugimi boljsimi 
in verjetnejsimi viri 9. in 10. stoletja. Ta legenda ima se le po 
Metodovi smrti zanesljivse vesti. Tudi drugi viri, ktere navaja 
Safafik na doticnem mestu, niso boljsi, kakor Bolgarska legenda. 

Ravno ta ucenjak pravi 278 ), da se staro-cerkveni in sedanji 
bolgarski jezik nekoliko strinjata, ker imata oba st" in zd", 
novoslovenscina pa ima za ta dva glasova c" in j". Mi- 
klosic pa dokazuje 279 ), da so st ft in zd" poznali in izgovarjali 



63 

tudi nekdanji pannonski Slovenci, kar zamoremo dokazati iz bese d, 
ktere so od njih sprejeli Madjari. N. pr. mostoha (reci: mostoha), 
pest (r. pest), palast (r. palast), rozsda (r. rozda) ; ti izrazi na- 
stali so iz staroslovenskih besed masteha, pestb, plastb in rbzda." 
Tudi je treba pomisliti, da se bolgarski jezik dan danes bolj 
razlocuje od staroslovenscine, kakor kterikoli drugi slovanski jezik. 
Zamogel bi pa kdo temu ugovarjati in reci, da se je jezik spre- 
menil se le v zadnjih stoletjih. Vendar bolgarski spomeniki iz 12., 
13. in 14. stoletja nam pricujejo, da se je bolgarski jezik ze ta- 
krat jako razlikoval od staroslovenscine. 280 ) 

Nekoliko let pred svojo smrtjo spremenil je Safafik svoje 
misli glede domovine starocerkvenega jezika ter se poprijel Mi- 
klosicevega mnenja, namrec da so imenovani jezik govorili pan- 
nonski prebivalci. 281 ) 

Na tern stalisei, kakor izprva Safafik, stal je tudi Schleicher 
ter v svoji knjigi skusal dokazati: 1. Slienost srbsko-hrvatskega 
in slovenskega jezika; 2. Eazlicnost sedanjega slovenskega in 
starocerkvenega jezika; 3. Eazlicnost starocerkvenega in sloven- 
skega jezika iz 10. stoletja, kakor se nahaja v Freisinskih spo- 
menikih. 282 ) 

Nasproti tistim ucenjakom, ki mislijo, da je Bolgarija prava 
domovina staro-cerkvenega jezika, pise Miklosic 283 ), da kdor pre- 
iskuje starejse spomenike, najde brez truda take, ki so bolgarski, 
n. pr. Bolognski psalter, drugi so srbski, kakor Nikoljski evangelij, 
tretji hrvatski, n. pr. missale kneza Novaka, nekteri se kazejo na 
prvi pogled, da so ruski, kakor homilije Gregorija Nazianskega 
in Ostromirski evangelij. V imenovanih spomenikih se lahko spozna 
vpliv domacega narecja doticnih narodov na slovenski, njim tuji 
jezik in dezela, v kteri so nastali, ni nikakor dvomljiva. Kazven 
teh nahajajo se pa se drugi spomeniki, ki se ne dajo nobenemu 
imenovanih narodov pristeti, ker nimajo nobenega doticnih znakov, 
n. pr. Zographov evangelij in Glagolita clozianus. Ti spomeniki 
mogli so nastati le v Panonniji in zato jih Miklosic imenuje 
pannonske. Kdor primerja te spomenike z drugimi, lahko opazi, 
da se ti od prvih jako razlocujejo, ker jim manjka mnogo sta- 
rinskih oblik, ktere se nahajajo le pri pannonskih spomenikih. 
Ako bi bili imeli posamezni jeziki, kakor ruski, bolgarski, srbski 
in hrvatski v 9. in 10. stoletji lastne in ne od drugod prinesene 
starinske oblike, bilo bi nerazumljivo, zakaj da nimajo tisti spo- 
meniki, ki so nastali brez tujega vpliva samo na njih tleh, ni- 
kakorsnih takih starinskih oblik. Staroslovenske spomenike smemo 
deliti v dve skupini. V jedni se nahajajo taki, na ktere je vplival 
ta ali drugi izmed znanih slovanskih jezikov in ktere tedaj smemo 
odkazati doticnemu narodu ; v drugi pa so oni, kterih ne moremo 
pristevati nobenemu dolocenemu slovanskemu razrodu, in ti so 



64 

pannonski, ker le v Pannoniji in ne drugod bilo je v 9. sto- 
letji utemeljeno cerkveno slovstvo s slovanskim jezikom. 

Miklosic nasteva nam se nekaj drugih dokazov za pannonsko 
domovino staroslovenskega jezika. 

V starocerkvenem jeziku nahajajo se tujke, vzete iz latin- 
seine in staronemscine. Te tujke in njih postanek zamoremo si 
le na ta nacin razlagati, da stavimo domovino imenovanega jezika 
v Pannonijo, kjer so pred sv. Cirilom in Metodom ucili nemski 
duhovniki in vladali latinski obredi. Zato te tujke v starocerkve- 
nem jeziku niso navadne vsakdanje besede, temvec predstavljajo 
razvito cerkveno terminologijo. Take tujke so : bukb (staronemski 
buoch), nevredb (unwert), papezb (pabes), postb (fasta), pop-b (phaph), 
peklo (od staronemskega pech), sreda (Mittwoch), ochkb (acetum), 
penezb (phening), traba (trumba), cr&ky (cbiricha), kalezb (calix), 
hb motrb (compater), krizb (crux), mbsa (missa), otatarb (altare), 
pogam> (paganus) itd. 384 ) 

Znamenito je, da se je stevilo teh tujk pozneje jako zmanj- 
salo, ko so Metodovi ucenci, zapustivsi Pannonijo in Moravsko, 
prisli v Bolgarijo ter se odtegnili vplivu nemskega in latinskega 
jezika. 285 ) Ako bi bila Ciril in Metod res spisala evangelij in 
druge knjige ze na Grskem 286 ) ali pa v Bolgariji, gotovo bi ne 
bila rabila za cerkveno terminologijo nemskih in latinskih izrazov, 
ki so bili popolnoma neznani okolu Soluna in Carigrada. 287 ) Ne- 
verjetno zdi se mi mnenje Safafikovo, 288 ) ki pravi, da so prisle 
doticne nemske besede iz jezika germanskih Gothov, ki so sta- 
novali nekaj casa na Balkanskem polotoku, latinske pa so se ohra- 
nile se iz tistih casov, ko so Rimljanje gospodovali po nekdanji 
Macedoniji, Tbraciji in Moesiji. 

V staroslovenskem prevodu nove zaveze nabajajo se nektere 
napake, ki jasno dokazujejo, da doticni prestavljalec ni popolnoma 
razumel grskega izvirnika. 289 ) Te napake se ne morejo pripiso- 
vati ucenemu Cirilu, temvec jednemu izmed njegovih. ucencev. 
Znano pa je, da sta Ciril in Metod se le na Moravskem in v 
Pannoniji zbirala svoje ucence ter jib ucila cerkvenih obredov, 290 ) 
ne pa ze na Grskem. Prevod doticnih evangelijev, v kterih se 
nabajajo napake, vrsil se je tedaj na Moravskem ali pa v Pan- 
noniji, ne pa na Grskem ali pa v Bolgariji. 291 ) 

Obredni jezik sv. Cirila in Metoda je bil tedaj posnet po 
govoru tedanjih pannonskib Slovencev, kterib jezik se je ze takrat 
(t. j. v 9. stoletji) razloceval od jezika karantanskib Slovencev, 
vendar le malo, kar nam pricujejo Freisinski spomeniki, ki so v 
10. stoletji nastali na tleb korosko-slovenskega narecja. Jezik 
Freisinskili spomenikov ali stari koroskoslovenski jezik bil je slo- 
venscini pannonskib spomenikov, tedaj jeziku, v kterem sta Ciril 
in Metod ucila in pisala, bolj podoben, kakor jezik kteregakoli 
drugega slovanskega spomenika iz 10. ali pa 11. stoletja. 292 ) Ne- 



- 65 ~ 

ktere razlocke med korosko in pannonsko slovenscino nastel je 
Miklosic v uvodu k svoji, 1. 1874. izdani slovnici. 293 ) 

Ker je Paimonija obsegala tudi sedanje vzhodno Stirsko in 
bliznje Ogersko, smejo se ogerski in vzhodno-stirski Slovenci ime- 
novati potomci pannonskih Slovencev. Sedanji slovenski jezik ni 
v svoji celoti naslednik staroslovenskega jezika, temvec le vzhodno- 
stirsko narecje. 294 ) 

Znano je, da sta Ciril in Metod najprej in najdalj casa ozna- 
novala sveto vero po Moravskem in tudi tukaj spisala mnogo 
knjig. V Pannonijo prisla sta se le pozneje in se tu mudila pri- 
meroma le malo casa. Tudi je bilo Moravsko vecja in v politic- 
nem oziru vaznejsa dezela, kakor pa Pannonija. Pri vsem tern 
rabila sta Ciril in Metod pri spisovanji svojih knjig jezik pan- 
nonskih, ne pa cesko-moravskih Slovenov. Zarad tega mi- 
slita Miklosic 295 ) in Dummler 296 ), da so Moravci govorili v 9. sto- 
letji isti pannonsko-slovenski jezik, kakor prebivalei okolu Blat- 
nega jezera. Dummler pravi, da je moravska zemlja izgubila 
mnogo svojih stanovalcev vsled madjarskih napadov na konci 9. 
in v zacetku 10. stoletja. Po zapuscenih pokrajinah naselili so 
se potem Cehi in tako se je moral pannonsko-slovenski jezik 
umakniti ceskemu. Diimmler tudi dokazuje, da so bile v 9. sto- 
letji drzavne naprave na Ceskem in Moravskem nejednake, in iz 
te nejednakosti sme se sklepati na razlicnost ceskega in morav- 
skega jezika. 297 ) 

Ravno tega mnenja je Miklosic, ki pravi, da slovenski narod 
ni prebival samo na juznem, temvec tudi na severnem pobrezji 
Donave. Da so govorili Moravci pannonsko-slovensko narecje, 
pricuje nam izgovarjanje imena njih kneza Svetopolka. Zivotopisec 
sv. Klementa (c. 5) imenoval je navedenega kneza S(psvT07rV/)/tTo<; a , 
papez Ivan VIII. v svojem pismu do jakinskega skofa Pavla 
Suentepulcus u2QS ), v pismu do njega samega Sfentupulchns" *") 
v pismu do Metoda Sfentopulchus" 300 ) in v nekem drugem pismu 
do Svetopolka pa stoji Suentopolko regi Sclauorum". 301 ) Bavarski 
skofje navedli so 1. 900. v svojem pismu do papeza tudi Svetopol- 
kovo ime, zavivsi ga nekoliko bolj po nemsko v Zuentibaldus". 302 ) 
Nasteti citati nam kazejo, da so Moravci besedo nSvetb" izgo- 
varjali tako, kakor pannonski Slovenci, namrec svent", ne pa 
svat a , kakor Cehi. Za pannonsko slovenscino karakteristicni nos- 
niki nahajali so se tedaj tudi v jeziku moravskih Slovanov. 303 ) 

M etod je ucil in pisal v jeziku, kterega so govorili po Pan- 
noniji in ob jednem tudi po Moravskem. Papez Hadrijan II. je 
pisal Eastislavu, Svetopolku in Kocelu, da je sklenil v njih po- 
krajine poslati Metoda, kteri naj bi jih po njih prosnji ucil in jim 
razlagal knjige, spisane v njih jeziku. 304 ) Iz zadnjih dveh besed 
moramo sklepati, da so govorili Moravci isti jezik, kakor Pan- 

nonci, kajti papez ne dela nikakorsnega razlocka -med jezikom, 

6 



- 66 

kterega so govorili Kocel in njegovi podlozniki, in jezikom, kte- 
rega se je posluzevalo moravsko ljudstvo. V istem pismu naha- 
jajo se tudi besede gadja knigy jazika vasego", ki ravno to 
dokazujejo. 

Safafik 305 ) je nekdaj mislil, da je v 9. stoletji vladalo cesko- 
moravsko narecje ne le po danasnjem Moravskem in po Slovaskem 
na severozapadnem Ogerskem morda do Teke Torise. do mesta 
Yaea (Waitzen) in do Pozuna, temvee tudi na desnem ali juznem 
pobrezji Donave do Blatnega jezera. On pravi, da je ime Dud- 
lejpske pokrajine cesko- moravsko, ker v slovenskem jeziku bi se 
ta beseda glasila. Dulejpa, brez d pred I. Temu nasproti se mora 
reci, da ste tu v slovenscini mogoci ravno tako obe obliki, kakor 
n. pr. v besedah jpredla" in prela a ali pa Jedla" in jela",'itd. 

Potem trdi Safafik, da so imena tistih plemenitasev, ki so 
bili 1. 850. v Blatogradu navzoci pri posvecevanji tamosnje cerkve 306 ), 
ceskoslovanska, ker se koncujejo na ic", ne pa na ic" ali pa 
ic", kakor v slovenscini in hrvascini. A treba je tu pomisliti, 
da se nahajajo ta imena v sestavku, spisanem v latinskem jeziku, 
ki ne pozna niti c a niti 6". Ne more se torej trditi, da se 
je koncnica teb imen glasila na ic" in ne na ic" ali pa na 
ec". Sicer se pa med nastetimi imeni samo dve koncujete na 
iz a , namrec Siliz" in n Trebiz". Kar se tice prvega imena, 
mislimo si lahko, da se je glasilo po Safafikovem 307 ) Silic ali 
Silic, ali pa tudi Silic 308 ), Zilic 309 ), Zilec 310 ), Silec itd. S temi 
imeni ni torej mogoce nicesar dokazati. 

Kar se tice dvojine Visnji Morave", s ktero so zaznamo- 
vali dezelo na severnem in Juznem pobrezji Donave, da se ravno 
tako lahko porabiti proti Safafikovemu dokazovanju. Ravno 
to velja o Privinu, ki je prisel z Nitranskega najprej v Iztocno 
marko, potem na Bolgarsko, pozneje k Ratimiru med Dravo in 
Savo, potem k Salachonu in nazadnje v Dolenjo Pannonijo med 
Dravo in Rabo. 

Tako smemo tedaj trditi, da je bil jezik pannonskih Slo- 
vencev v 9. stoletji razsirjen tudi po sedanjem Slovaskem in vsaj 
po jugovzhodnem delu sedanje Moravske. 

9. Pannonsko-slovenski spomeniki. 

Pannonsko-slovenske spomenike delimo v dva dela, v g la- 
go Iske in cirilske. Nekteri izmed prvih so jako stari in 
smemo jih pristevati k najstarejsim, kar jih imajo Slovani. 

Glagolski spomeniki so: 

1. Evangelij z ographskega samostana na gori 
Athos. Spisan je na 304 listih, izmed kterihje 17 listov (41 57) 
iz poznejsega casa. Sedaj se nahaja ta spomenik v javni knjiz- 
nici v Petrogradu. Kektere evangelije ponatisnil je J. J. Srez- 



67 

nevskij (Drevnie glagoliceskie pamjatniki. Sanktpeterburg, 1866, 
str. 115157). 

2. Glagolita clozianus, ki obsega homilije grskih cer- 
kvenih ocetov. Dvanajst listov tega spomenika, ktere je izdal 
1. 1836. Jarnej Kopitar, nahaja se v Tridentu, v Innsbrueku pa 
sta dva, ktera je dal na svetlo Miklosic (Denkschriften der kais. 
Akademie, X, 195 214). Vse skupaj je izdal Sreznevskij v prej 
imenovani knjigi, str. 163 220. 

3. Marijin Codex ali Athoski evangelij, kakor ga 
imenuje Sreznevskij. Ta spomenik, cegar posetnik je V. J. Gri- 
gorovic v Odesi (le dva lista, ktera sta bila prej lastnina A. pi. 
Mihanovica, inia sedaj Miklosic), obstoji iz 171 listov. Nektere 
dele ponatisnil je Sreznevskij, str. 91 115 in 157 162. 

4. Assemanov evangelij, ki obstoji iz 159 listov, kteri 
se nahajajo v vaticanski knjiznici v Rimu. Izdal je ta spomenik 
Fr. Racki 1. 1865. in nektere odlomke tudi Sreznevskij (op. cit, 
str. 5774). 

5. Ohridski evangelij, obstojec iz dveh listov, ktera 
sta lastnina V. J. Grigorovica. Izdal juje Sreznevskij, str. 74 87. 

6. Macedonski list, na kterem je spisana homilija Efraj- 
mova in se nekaj drugega. Lastnik tega lista je Grigorovic in 
izdajatelj Sreznevskij (str. 220 234). 

7. Sin aj ska liturgija, obstojeca iz treb listov, je sedaj 
v privatnih rokab v Petrogradu. Izdal je ta spis Sreznevskij 
(str. 243257). 

K cirilskim spomenikom se pristevajo: 

1. Savin a knjiga, ki ima 129 listov in se nahaja v ti- 
pograficni biblioteki v Petrogradu. Izdal jo je J. J. Sreznevskij 
(Drevnie slavjanskie pamjatniki jusovago pisma. Sanktpeterburg, 
1868, str. 1154). 

2. Codex supraslienski, ki obstoji iz 185 listov. Od 
teh je 118 v ljubljanski licealni knjiznici, drugi pa so vecinoma 
lastnina grofa Zamojskega v Varsovi. Ta spomenik obsega 24 le- 
gend in 22 homilij grskih cerkvenih ocetov ter je bil spisan v 
11., ali pa morebiti se celo v 10. stoletji. Izdal ga je 1. 1851, 
Miklosic ; nektere dele dal je tudi Sreznevskij natisniti (stran 
174186 in 225240). 

3. Katechesis Cyrilla Jerusale mskega, ki se na- 
haja na dveh listih. Lastnik in izdajatelj tega spisa je Grigorovic 
(Izvestija imp. akademii nauk, I, str. 89 96); tudi ga je dal na- 
tisniti Sreznevskij (op. cit., str. 187191). 

4. Evangelij V. M. Undolskega, spisan na dveh listih, 
sedaj v moskovskem muzeji. Izdal ga je Sreznevskij (stran 
194196). 

5. Sluski psalter, deloma natisnen pri Sreznevskem (str. 
155165). 

5* 



tfa 

6. Novgorodski evangelij, spisanna dveh listih. Izdal 
ga je Sreznevskij, str. 166 173. 

7. Macedonski list, ki obsega del prologa Ivana, exarha 
bolgarskega. Natisnen je pri Sreznevskem (str. 192 193). 3l1 ) 

Izmed nastetih spomenikov niso vsi nastali v Pannoniji, pac 
pa so vsi spisani v pannonsko-slovenskem jeziku. 312 ) 

Eazven pannonsko-slovenskih spomenikov imamo pa se druge 
ki se piistevajo tistim slovanskim narodom, pri kterih se je 
opravljala sluzba bozja v starocerkvenem jeziku. V ten spome- 
nikih, ki se dele v bolgarske, srbske, hrvatske in ruske, 313 ) spre- 
menil se je vsled vpliva domacega jezika prvotni pannonsko- 
slovenski jezik in zgubil mnogo starinskih oblik, ktere je nado- 
mestil s takrat navadnimi oblikami doticnega jezika. 

Glavni znak pannonskih spomenikov, ki razlocuje te od vseh 
drugih, lezi v rabi in sicer v pravilni rabi nosnikov a" in a a . 
Oziraje se na nosnike v stanu smo lociti pannonske spomenike 
od nepannonskih. 314 ) Da so pannonski Slovenci res nosnike po- 
znali in jih izgovarjali, dokazujejo nam madjarske tujke, vzete iz 
slovenskega jezika, n. pr. korong (krpgT>), munka (mpka), pentek 
(petTak-b), rend (redt>) itd. 315 ) 

Eazven teh imamo pa se vec drugih znakov, po kterih se 
slovensko-pannonski spomeniki razlocujejo od ostalih. Y bolgarskih 
spomenikih nahaja se samo jeden poluglasnik, bodisi n -b u , ali pa 
u", v pannonsko-slovenskih pa dobimo oba in sicer pri omeh- 
canih soglasnikih o", drugod pa j,^". 310 ) 



W 



o/i\s 



III. Slovenska zemlja v devetem 

stoletji. 




1. Ime in obseff. 



lovenci so majhen del velikega slovanskega plemena, ktero 
je bilo ze v 9. stoletji po Kristu.su jako razsirjeno. Vse de- 
zele, po kterih so stanovali Slovani, imele so razven mnogo 
lokalnih imen tudi jedno skupno zaznamovanje, za ktero 
so nam razni domaci in tuji viri ohranili izraze : Slovenska 
zemlja, 1 ) Slovenske strani, 2 ) Sclavinia, Sclavonia, 
Sclavia, Slavania, Slavanica reg io, HvSkxfiivix itd. 3 ) Ako 
so pisatelji hoteli zaznamovati slovansko prebivalstvo, rabili so 
izraze: SI oven i, 4 ) SI oven ski rod, 5 ) Sclavini, Sclavi, 
Slavi, SxAa^oi, S/.ia^voo, S'/Aa^tvoi, xx Ir/Skx^ivixx t&vo, to twv 
S^o^svcov ysvo; itd. ) 

Jednake izraze nahajamo v virih na tistih mestih, kjer ho- 
cejo doticni pisatelji zaznamovati samo Slovence ali pa njih 
zemljo. V virih 8. in 9. stole tj a nahajajo se med drugimi tile 
izrazi, ki zaznamujejo slovensko, ne pa slovansko zemljo: 
Sclavinia, 7 ) Sclavorum provincia, 8 ) Sclavorum re- 
gio, 9 ) Sclavorum patri a, 10 ) partes Sclavorum, 11 ) ter- 
minus Sclavorum, 12 ) in partibus Sclaviniensibus 13 ) itd. 
Ako pa je hotel pisatelj zaznamovati slovenske prebivalce, po- 
sluzeval se je izrazov : Sclavus, 14 ) gens Sclavorum, 15 ) 
generatio Sclavanorum 16 ) itd. Semtertje nahajajo se se 
drugacni izrazi, ki zaznamujejo slovensko zemljo in njene prebi- 
valce, kakor n. pr, in Slougenzin marc ham," 17 ) Wi - 
nades" 18 ) itd. Z besedo ,,Winidi" zaznaraovali so neslovanski 
pisatelji devetega stoletja bolj pogostoma Cehoslovane, kakor pa 
Slovence. 

Kako je mogel nastati iz domace besede ,,Slovenija" pri la- 
tinskih pisateljih izraz ScIavinia", bilo je ze povedano in tudi 
receno, da je Sclavinia = Slovenija. Vsa zemlja, ktero so Slo- 
venci naselili, zvala se je torej Slovenija. 



70 

Ze v 9. stoletji ziveli so Slovenci po raznih dezelah vec" ali 
manj pomesani z drugimi narodi, posebno na periferiji. Najveca 
njih pokrajina bila je koroska dezela ali Karantanija 
(Gorotan), za njo pa P annonij a. 19 ) 

Da je Slovenija obsegala v devetem stoletji Korosko in 
da so tu takrat stanovali Slovenci, potrjujejo nam razni viri. Na 
Koroskem Iezeci kraji bili so v Sloveniji 20 ) in tamosnji prebivalci 
bili so slovenske krvi. 21 ) Pa tudi, ako bi viri o tern molcali, go- 
vorila bi slovenska imena rek, gora, mest, trgov in vasi o nek- 
danji razsirjenosti slovenskega zivlja po starem Gorotanu. 22 ) Ta 
dezela bila je najobsirnejsa in najznamenitejsa cele Slovenije. Dosti- 
krat stari pisatelji niso delali posebnega razlocka med Slovencem 
in Koroseem, kajti Korosec jim je bil Slovenee in nasprotno. Te 
dve imeni zamenjavali so ravno tako, kakor v tern stoletji ne- 
kteri ljudje izraza kranjsko" in ,,slovensko." Z besedo ,,Sclavus'* 
zaznamovali so veckrat ravno koroskega Slovenca , 23 ) posebno 
takrat, ko so jo rabili v zvezi z besedo Noricus" ali pa Baio- 
arius." M ) Iz nekterih prej omenjenih citatov je razvidno, da so 
nekteri pisatelji zdruzevali izraze za Korosko in Slovenijo, kakor 
n. pr. in partibus Carentanie Sclavinieque regionis", ali pa de 
genere Carantania Sclavaniorum" in tudi Sclavi Quarantani". 

Slovenija obsegala je v 9. stoletji Pannonijo med Dravo 
in Donavo, kar dokazujeta dva, ze prej omenjena citata. Razven 
teh dveh nastejemo pa lahko se nektere druge, ki ravno to pri- 
cujejo. 25 ) Na jugozanodnib tleh nekdanje Pannonije stanujejo se 
dandanes Slovenci, po drugih pannonskih krajih pa jih je zatrla 
in unicila madjarska krutost na konci 9. in v zacetku 10. stoletja. 

Da so Slovenci pred tisoc leti prebivali po Kranjskem, 
ni mi treba dokazovati. Na tern mestu naj le opomnim, da je ze 
Pavel Dijakon Kranjsko imenoval domovino Slovencev. 26 ) Y de- 
vetem stoletji prebivali so Slovenci po severni Istri in pa po 
vzhodni Furlaniji. 

Slovenija zval se je nekaj casa del sedanje Dolenje Av- 
strije, namrec zemlja med Anizo, Donavo, Dunajskim lesom in 
pa stajersko mejo. 27 ) Da so po teh krajih stanovali semtertje 
Slovenci, potrjujejo nam slovenska krajevna imena, ktera so se 
ohranila do danasnjega casa. Vendar Slovenci niso bili jedini pre- 
bivalci te zemlje, stanovali so tu tudi Obri, zato se je zvala ta 
dezela dostikrat Avaria ali pa Hunia. V 9. stoletji zaceli so 
se po tej zemlji seliti nemski Bavarci in jo imenovati Iztocno 
marko. 

Nekoliko slovenskih naselbin bilo je tudi po sedanji Go- 
renji Avstriji in po S olnograskem. 



71 

2. Karantanija. 

a) Ime. 

Najimenitnejsa slovenska pokrajina devetega stoletja bila je 
Karantanija ali Gorotan (Korosko). Pri pisateljih tiste dobe 
nahajamo naslednje izraze, s kterimi so zaznamovali dezelo: Ca- 
rantanum, 28 ) Karantana, 29 ) Caruntanum, 30 ) Carentania, 31 ) Carin- 
tania, 32 ) Carantania Sclavaniorum, 33 ) in partibus Carentaniae Scla- 
vinieque regionis, 34 ) regnum Carantanum, 35 ) regnum Carentanum, 36 ) 
Carantanae partes, 37 ) Karantanorum provincia, 38 ) Karantana pro- 
vincia, 39 ) Carantanorum provincia, 40 ) Carantanorum fines, 41 ) Ca- 
rantanorum regio, 42 ) limes Carantanus, 4 3 ) Carinthia, 44 ) Carnun- 
tum, 45 ) Carnutam, 46 ) Charanta, 47 ) Carenta, 48 ) Charentariche, 49 ) 
Charintariche, 50 ) itd. 

Prebivalce koroske dezele imenujejo takratni latinski pisa- 
telji: Carantani, 51 ) Carentani,. 52 ) Quarantani, 53 ) Karentani, 54 ) 
Quadrantini, 55 ) itd. 

Navedena imena nam kazejo, kako so latinski pisatelji v 9. 
veku imenovali korosko dezelo in njene prebivalce. Tu vidimo, 
da se v nastetih izrazih nahaja koren C a ran tan" najbolj po- 
gostoma in v najstarejsih spisih, kakor pri Pavlu Dijakonu. Ako 
hocemo izvedeti, kako je nastala slovenska beseda Korosko" ali 
pa nemska Karnten", ozirati se nam je v prvi vrsti na izraze 
Carantanum, Karantania itd. 

Ze Linhart 56 ) je trdil, da se mora ime Carantania" izpe- 
ljevati od slovenske besede gora" in Carantan pomenja tedaj to, 
kar slovenski izraz Gorotan", t. j. gorata dezela. Linhartu pri- 
trdil je med drugimi koroski zgodovinar Ankershofen. 57 ) Nekteri 
zgodovinarji, kakor Muchar, 58 ) izpeljavali so besedo Carantanum" 
od keltskih Karnov, ki so vecinoma stanovali po sedanji severni 
Beneciji. Ako bi bila koroska dezela res dobila svoje ime od nek- 
danjih Karnov, moral bi biti izraz Carantanum" znan ze v starem 
veku. A nahaja se prvikrat se le v 8. stoletji pri Pavlu Dija- 
konu (-j- 799.), tedaj takrat, ko so se po Koroskem ze bili naselili 
Slovenci. 59 ) Pisatelji starega veka niso nicesar vedeli o besedi 
Carantanum" ; tudi Pavlu Dijakonu bila je popolnoma nova, zato 
jo je hotel zboljsati in nadomestiti z imenom pannonskega mesta 
Carnuntum", 60 ) ktero je bilo njemu in njegovim prednikom, t. j. 
pisateljem rimske dobe, pac iz knjig znano, a v 8. stoletji najbrze 
ze po vecem razruseno. Safafik 61 ) razlaga ime Carantanum od 
keltskih besed karn" (= kamenje) in tan" v (= zemlja, dezela), 
tedaj kamenita zemlja." Kaze se pa, da tudi Safafik ni pomislil, 
da bi moralo biti, ako bi bila dezela dobila svoje ime od Keltov, 
ze prej znano, ne pa se le takrat, ko so se po njej naselili Slo- 
venci. 



n - 



b) Meje. 

Koroska dezela bila je pred tisoc leti mnogo veca, kot je 
danes, ker obsegala je razven sedanjega Koroskega tudi skorej 
celo Kranjsko in Stajersko, vzbodni del Tirolskega in jugovzhodno 
stran Dolenje Avstrije. Dezelne meje so bile : 

Na zahodni strani segal je Gorotan skorej do mesta In- 
nichena, ki lezi blizo izvira reke Drave na Tirolskem. Delal je 
tu zahodno mejo potok, ki je pritekel z Anrasske gore in se iz- 
lival v Dravo. 62 ) Do tu sem razprostirali so se nekdaj tudi Slo- 
venci, kar nam pricuje listina bavarskega vojvode Tassila od leta 
770., 63 ) a tudi krajevna imena po Pustriski dolini. 6i ) Od An- 
rasske gore vlekla se je meja med Koroskim in Bavarskim po 
gorskem slemenu, ki ima na jedni strani Iselsko in Defereggensko, 
na drugi pa Pustrisko in Ahrensko dolino. Gori Dreiherrnspitz 
in pa Gross- Yenediger bile ste na meji nekdanjega Gorotana. 
Slovenska Matreja (Windisch Matrei) stala je v 9. stoletji na ko- 
roskih tleh. Od Dreiherrnspitza sla je meja proti vzhodu po gor- 
skem grebenu Visokih Tur, ki locijo se danes Korosko od Solno- 
graskega. Sveti Rupert prekoraciti je moral Ture, ko je prisel 
Slovencem oznanovat sveto vero. 65 ) Od gore Ankogla vlekla se 
je meja proti severo-vzhodu po razvodji med Muro in Salico (Sal- 
zach) tako, da je sedanji Lungau spadal h koroski zemlji. 

Da je bil Lungau v 9. stoletji del Koroskega, o tern sicer 
takratni viri molce, vendar imamo za to trditev nekoliko drugih 
razlogov. Koroski vojvode imeli so po Lungauu mnogo posestev, 
ktera so dajali drugim osebam v fevd. 66 ) Iz tega da se sklepati, da 
je bil Lungau izprva del koroske zemlje. Tudi v zemljepisnem 
oziru kaze to pokrajino prej pristevati nekdanjemu Gorotanu, 
kakor pa Solnograskemu, kajti lungausko vodovje tece proti 
vzhodu ter se ne zdruzuje s Salico, glavno reko solnograske de- 
zele. Dalje nahajamo v Lungauu se dandanes mnogo krajevnih 
imen, ktera imajo na prvi pogled slovensko koreniko. Kakor nam 
pricujejo slovenska krajevna imena po vzhodni Pustriski dolini 
na Tirolskem, da je ta del pripadal nekdaj h Koroskemu in tedaj 
k Sloveniji, ravno to smelo bi se trditi glede Lungaua. Tu naj 
slede nektera slovenska imena lungauskih vasi, gora in potokov. 

V Murski dolini blizo izvira reke Mure je potok Moritzen 
(t. j. Murica), ki se po kratkem teku izliva v Muro ; tik njega je 
na levi in desni strani Moritzen Alpe. V Murski dolini nahajamo 
vec vasi in tudi posameznih posestnikov s slovenskimi imeni, 
kakor Lanschitz (prim. Lasice na Dolenjskem), Krall (slov. Kralj), 
Goll (slov. Gol), Tratner (od slov. besede trata), Gabreining (slov. 
Gabrnik), Plolitzer (slov. Policar), Ollschutzen (od besede olsa), 
Stranach (slov. v Straneh"), Flatschach (v Blacah), Lassaberg 
(od slov. besede laz), Glanz (Klanec), kraj in potok Mislitz (prim. 



73 

vas Mislice pri Sezani), kraj, potofc in gora Tsebella (od slov. 
besede eelo). Izmed gora naj se navedem Plankovitz Sp., Pleis- 
nitz Kg. (od slov. besede plezati) in Oblitzen (slov. Oblica). V 
Zederhauski dolini je na meji med Lungauom in Pongauom 
gora Windiscsh Scharte (t. j. Slovenska skrbina). Tudi naj ome- 
nim gore Grobnitzen (slov. Grobnica), Steinitzen (slov. Stenica, t. j. 
mala stena) in Kl. Lanschiitz, potem jezero in grapo Pleisnitz ter 
vasi in posestnike Golle (na dveh mestih), Tratner, Gritscha, (t. j. 
Gricar), Lanschiitz (t. j. Lasice ali pa Loncice od besede lonec) in 
Ruden (slov. Rudno). V dolini T a u r a c h ste gori Golitsch 
(slov. Golic) in Gurpetschegg (sestavljeno iz besed gora in pec= 
stena), potem gozda Escha-Wald (Jelsev gozd) in Lass-Wald (od 
slov. besede laz) ter vasi Begoriaeh (t. j. v Gorjah) in Stranach (v 
Straneh). V dolini Weissbriach (tudi na Koroskem nahaja 
se kraj jednakega imena, kteremu Slovenci pravijo Visprije) ste 
jezeri Tscheibitsch (prim. Cepic-sko jezero v Istri) in Wippitsch. 
V Ligniski dolini, po kteri tece potok Lignitz, nahajamo 
gore Lesshohe (od slov. besede les), Gensgitsch Berg (t. j. Konj- 
ski vrh) 67 ), Kranitzl (slov. Granica) in vasi Lignitz, Tscharra, 
Buggen (slov. Buke), Lintsching (slov. Licnik od besede licje). 
V Gorjanski dolini, po kteri tece potok Goriach, so kraji 
Vorder-Goriach, Hinter- Goriach (t. j. Gorje, v Gorjah) in Lasa (od 
slov. besede laz). V dolini Les sac h, po kteri tece potok jed- 
nakega imena, lezita kraj a Lessaeh (od slov. besede les) in ZohV 
zach. V dolini, po kteri tece potok Leissnitz (slov. Luznica) 68 ) 
in po bliznjem gorovji nahajamo vasi in posestnike Prodinger (na 
vecih mestih, slov. Prodnikar od besede prod), Planitzer (slov. Pla- 
nica), Krenn (slov. Hren), Plaschiitzer (slov. Blaziear), Trattner 
(slov. Tratar) in Gensgitsch. Na juzni strani Lungauskega sta 
dva posestnika, ki se zoveta Morawitz (t. j. Moravec) in Suppan (t. j. 
Zupan). 

Od Lungaua pa do Dachsteina sla je meja prej ko ne po 
razvodji med Anizo in Salico tako, da je bil sedanji sodnijski 
okraj Radstadt-ski v Karantaniji. To se da sklepati iz nekterih 
slovenskih krajevnih imen, ktera se nahajajo blizo Radstadta. Na 
zahodni strani tegamesta izliva se v Anizo potok Zaueh (t. j. Suha), 
od kterega sta dobila svoje ime tudi doticna dolina in jezero, 
ki se v njej nahaja. Blizo izvira reke Anize izliva se v njo potok 
Pleisling, po kterem se imenuje tudi tamosnja dolina. Vzporedno 
s Suho (Zauch) tece potok Tauraeh, v kterega se izliva Schla- 
ning, ki je dobil svoje ime najbrze od slovenske besede slan tf . 

Od Dachsteina proti severovzhodu imela je stara Karanta- 
nija iste meje, ktere se danes locijo Stajersko od Gorenje Avstrije. 
Aus sees svojo okolico spadal je prej ko ne se h Karantaniji. To 
bi se dalo sklepati iz besed bavarskega vojvode Tassila, ki pravi 
v listini od 1. 777: Tradimus autem silvas et pratasque 



74 

vocaturPetinpach (sedaj vas Pettenbach na jugozahodni strani 
Kremsmiinstra), q u o d e g o ipse a die presenti definire de- 
crevi et terminis interposui, quod est a ionte qui 
vocatur Zuffinprunno, usque adflumennuncupante Al- 
bina (sedaj reka Aim, ki izvira vMrtvem gorovji), deillotermino 
adjplagammeridianam inira, monte qui dicitur Warminc,et 
infra flumen qua supra diximus Albina, usque terminum 
[nostrum] quod est usque in Alpa . . . a69 ) Ta Alpa" je brez 
dvoma Mrtvo gorovje (Todtes Gebirge), ki meji danes Stajersko 
in Gorenjo Avstrijo. Iz tega citata smemo sklepatl, da oblast ba- 
varskega vojvode [terminum nostrum"] ni segala na juzno stran 
Mrtvega gorovja v okolico trga Ausseea, torej je gospodoval tu 
koroski vojvoda. Tudi je bilo okolu recenega trga mnogo slo- 
venskih naselbin, kar nam pricujejo krajevna imena. Mogoce je. 
da je kraj Aussee sam dobil svoje ime od slovenske besede Jelsa". 
V njegovi okolici nahajajo se vasi Eodschitz (slov. Eecica), Zau- 
chen (slov. Suha), Kainisch (od besede kanja). Tudi imena To- 
plitzsee (slov. Toplice), Gossel (slov. Gosje), Stanitzen (slov. Sta- 
niea), Treffen (slov. Trebno), Trattenbaeb (od besede trata), Lup- 
pitsch (slov. Ljubice), Gram (od besede grom ali pa grm) itd. so 
slovenska. Na meji proti Gorenji Avstriji je Potschenpass (od 
slov. besede pec=skala) in ze na avstrijski strani je Ziemitzberg 
(od besede zima). 

Severna meja nekdanjega Gorotana vjemala se je od 
Mrtvega morja pa do gore Eaxalpe s sedanjo mejo med Stajer- 
skim in Avstrijskim. Od Eaxalpe obrnila se je meja proti severu 
cez Hollenthal in Schneeberg do izvirov reke Piestinga blizo Gut- 
tensteina na Dolenjem Avstrijskem. Odtod sla je poleg Piestinga 
proti vzhodu do Wollersdorfa na severozahodni strani Dunajskega 
Novega Mesta. Pri Wollersdorfu vlekla se je meja od Piestinga 
naravnost proti vzhodu do Litave in do sedanje ogerske meje. Se- 
verna meja starega Gorotana loeila je ob jednem solnograsko nad- 
skofijo in pasovsko skofijo v srednjem in novem veku do druge po- 
lovice 18. stoletja. 70 ) 

Jeden del sedanje Dolenje Avstrije, ki je med Dunajskim 
No vim Mestom in pa Semeringom, spadal je torej pred tisuc leti 
h koroski dezeli. Tega ne potrjujejo samo zgodovinski viri, tem- 
vec tudi slovenska krajevna imena, ktera se tod nahajajo. Od 
Dunajskega Novega Mesta proti jugu je vas Schleinz, ki je dobila 
svoje ime najbrze od slovenske Slivnice. Blizo Neunkirchena je 
poleg reke Schwarzau vas Peisching (slov. Pasnik). Pri izlivu 
potoka Sirning-a (slov. Zirnik), ki tece memo gore Gossing (slov. 
Gozdnik ali pa Gosnik) in vasi Sieding (slov. Zidnik), stoji vas 
Ternitz (slov. Trnica). Na juzni in jugozahodni strani te vasi so 
kraji Pottschach (slov. Poce), Landschach (slov. Loce), Gottschach 
(slov. Koce), Kottlach, (slov. Kotlje), Stuppach (slov. Stope), Danegg 



- 75' 

(slov. Danek). Blfzo Gloggnitza, ki je dobil ime od slovenske be- 
sede glog", izliva se v Sehwarzau potok Sirn (od besede zir), 
na zapadni strani je gora Gottscha (slov. Koca). Prej ko ne imajo 
imena Werning (t. j. Brnik) pri Payerbachu, Prigglitz, Knipflitz, 
Raglitz, Weibnitz itd. slovenske korenike. Na juzni strani Sehott- 
wienajeGostritz, Gostritz-Graben in Gostritz-Berg. "V Pitten izliva 
se potok Leiding (slov. Lednik), po kterem se tudi vas zove. Po go- 
rovji na zapadni strani Pittenske doline nahajajo se vas Molfritz, 
selo Leiding (t. j. Lednik), gora in vas Kulm (t. j. Holm) in gora 
Kulm-Riegel. V Pitten tece potok Feistritz (t. j. Bistriea) in poleg 
njega stoji vas jednakega imena. Od nje proti jugu je Bernegg 
(t. j. Brnik), proti zahodu pa sta vas in potok Trattenbach (od 
besede trata). Pri Aspangu se zdruzujeta potoka Gr. in Kl. Pi- 
sching. Od Aspanga proti jugovzhodu je vas Kulma (t. j. Holm) 
in gora Kulma-Riegel. Na vzhodni strani Pittenske doline ste vasi 
Edlitz (t. j. Sedliee) in Thernberg (slov. Trnov vrh). 

Na vzbodu je segala koroska dezela do Pannonije. Ta- 
kratna meja med imenovanima dezelama vjemala se je vecinoma 
z nekdanjo rimsko mejo med Pannonijo in Norikom. 71 ) "Vzhodni 
del sedanjega Stajerja bil je tedaj ze v Pannoniji, kar se da ne- 
koliko dokazati iz virov 9. stoletja. Listina kralja Ludovika od 
2. oktobra 1. 864. nam pravi, da je bila v Pannoniji reka Lab- 
nica (Lafnitz), ki dandanes meji Stajersko in Ogersko. 72 ) Tudi mesto 
Ptuj bilo je v Pannoniji in sicer v Privinovi in Kocelovi dezeli. 73 ) 
Ravno to dalo bi se trditi o dolini, po kteri tece Pesnica. 74 ) Prej 
ko ne bil je v Pannoniji potok Gnas, ki se med Cmurekom in 
Radgono izliva v Muro. 75 ) Ker so bili Ptuj in Labnica ter najbrze 
tudi Pesnica in Gnas v devetem stoletji se v Pannoniji, iskati nam 
je korosko-pannonsko mejo na zapadni strani recenih krajev in 
potokov. 

Najbrze je sla vzhodna meja koroske dezele od Dunajskega 
Novega Mesta proti jugu po sedanji meji med Dolenjim Avstrijskim 
in Ogerskim do stajerske zemlje, potem po meji med Stajerskim 
in Dolenjim Avstrijskim proti severozahodu do izvira stajerske Bi- 
strice pri Gr. Pfaffu. Potem se je vlekla meja po Fischbacherskih 
planinah med Bistrico in Murico in dalje po gorovji med Muro in 
Rabo do Cmureka na Muri. 76 ) Odtod je sla proti jugu cez Slo- 
venske Gorice do Drave med Mariborom in Ptujem in sicer tako, 
da je bila Pesniska dolina vsaj deloma ze v Pannoniji. Potem se je 
vlekla cez Ptujsko polje do Donaske gore in odtod dalje proti jugu po- 
leg Sotle do Save. Kar se tice pannonsko-koroske meje po slovenskem 
Stajerji med Cmurekom in Sotlo, spozna se nekoliko po razlicnem 
slovenskem narecji v onih krajih. 77 ) 

Na jugu imela je koroska dezela proti Italiji v devetem 
stoletji tiste meje, kakor dandanes, namrec Karnske Alpe. Prebi- 
valci zahodne Ziljske doline od Modrinje vasi naprej, ki so morali 



76 

v zacetku. osmega stoletja placevati Furlanom davek, postali so 
okolu 1.. 740. zopet svobodni ter se pridruzili ostalim koroskim 
Slovencem. 78 ) Ziljska dolina spadala je tedaj v devetem stoletji li 
Koroskemu, Julium Carnicum (sedaj Zuglio) na juzni strani glav- 
nega grebena Karnskili Alp pa je bil v Furlaniji. 79 ) 

Med Kranjskim in Koroskim delale so mejo Karavanke, kakor 
se dandanes. Kraji na severni strani Karavank bili so na koroski 
zemlji, n. pr. Rozek, 80 ) reka Drava 81 ) itd., na juzni strani nave- 
denih gora ob Savi pa se je razprostiralo Kranjsko. 82 ) Ta dezala 
bila je v desetem stoletji zdruzena s Koroskim, kar se razvidi iz 
listin tistega casa, tako n. pr. iz listine cesarja Otona II. od 30. ju- 
nija 1. 973., 83 ) potem iz listine istega cesarja od 24. novembra 1. 
973. , 84 ) daljeiz listine kralj a Otona III. od 1. oktobra 1. 989. 85 ) in 
drugih.. Brez dvoma bilo je Kranjsko ze v devetem stoletji zdruzeno 
s Koroskim. Vendar se sme ob jednem trditi, da je bila kranjska 
dezela, akoravno del koroske, nekoliko samostojnejsa, kakor druge 
grofije in marke po Koroskem, ker nekteri viri 9. stoletja locijo na- 
tancno Kranjce od Koroscev. 86 ) 

c. Kranj sko. 

Povedali smo, da je bila nekdaj kranjska dezela del Koro- 
skega. Juzna, zabodna in vzbodna meja Kranjskega bila je ob 
jednem meja koroske dezele. 

Iz virov devetega stoletja nam ni znano, kako dalec je se- 
gala kranjska dezela proti jugu. Vendar smemo trditi, da na jugo- 
zabodni strani Kranjskega bila je Istra, na jugovzhodni pa hr- 
vatska Liburnija. Na zapadni strani imeli so Kranjci za sosede 
slovenske prebivalce, ki so spadali k Furlaniji. 87 ) 

Glede imena Kranjskega pritrditi moram prof. Rutarju 88 ), 
ki dokazuje, da je beseda slovenska in je nastala iz izraza kra- 
jina" (pokrajina). Pavel Dijakon, hotec slovensko ime za ko- 
rosko dezelo, ktero je bilo njemu in drugim pisateljem nerazum- 
Ijivo, nadomestiti z drugim znanim izrazom Carnuntum" 89 ), pre- 
menil je najbrze tudi ime Krajina a v CarnioIa a , izpeljevaje to 
besedo od Carnia". Einhard napravil je v naslednjem stoletji iz 
imena Carniola izraz 8 Carniolenses a , ter z njim zaznamoval pre- 
bivalce kranjske dezele. 90 ) Pozneje so pisatelji veckrat rabili od 
Pavla Dijakona skovano besedo Carniola", ako so imeli v mislih 
kranjsko dezelo. Ne zdi semi cudno, da je Pavel Dijakon hotel 
pravi ljudski izraz nadomestiti z drugo, pri prejsujih pisateljih se 
nahajajoco ali pa na novo skovano besedo, kajti tako so delali tudi 
drugi pisatelji njegove dobe in tudi pozneje do danes. 91 ) Slo- 
venci, prisedsi proti koncu 6. stoletja v sedanjo domacijo, dali 
so zemlji poleg Save ime Krajina a . Ta beseda bila je Pavlu 
Dijakonu nerazumljiva in neznana, zato je napravil novo ime 
Carniola". Ako so tedaj Slovenci ze v 6. in 7. stoletji zvali 



77 

dezelo ob Savi Krajino, potem odpade trditev, da je Krajina le sloven- 
ski prevod tujebesede, marcliia", 92 ) kajti marke ustanavljali so po 
slovenskih pokrajinah se le Franki in Nemei v 9. stoletji in pozneje. 

d. Narodnost karantanskih prebivalcev. 

Pokrajine, ki so spadale v devetem stoletji h Karantaniji, 
pretrpele so veliko o ljudskem preseljevanji. Mesta, ktera so ute- 
meljili Rimljanje, razdejali so poganski vojskovodje s svojimi tru- 
mami, pomorili prebivalce in opustosili polja. Vendar prav po- 
polnoma ni se bilo uniceno prvotno ljudstvo o prihodu Slovencev, 
se so se tu in tarn nahajali ostanki keltsko-romanskega plemena. 
To sklepamo lahko iz nekterih ohranjenih imen nasih rek, gora in 
krajev, ktera niso niti slovenska, niti nemska, pac pa je mogoce 
njih pomen razloziti s pomocjo latinskega ali pa keltskega jezika. 

ljudskem preseljevanji bila so nektera, za casa Rimljanov 
jako znamenita mesta tako popolnoma unicena, da so se se celo 
njih imena pozabila, n. pr. Aemona, Virunum, Nauportus itd. ; pri 
nekterih drugih pa je staro ime, akoravno vcasi nekoliko spre- 
menjeno, stopilo v rabo pri novodoslih slovenskih prebivalcih. Od 
rimske Celeje dobilo je svoje ime sedanje mesto Celje, rimski Poe- 
tovium zove se danes Ptuj in prej ko ne po rimski Juenni ime- 
nuje se Junska dolina na Koroskem. Ako preiskujemo imena nasih 
rek, zapazimo takoj, da imajo manjse recice in potoki sploh slo- 
venska imena, veee pa dostikrat ne. Gotovo mi slovenski jeziko- 
slovci pritrdijo, da ni tezavno razloziti imen nasih Bistric, Bel, 
Koritnic, Miren, Glin, 93 ) Jezernic itd. Vse drugace bi se nam pa 
godilo, ko bi hoteli razjasniti pomen imen Save, Mure, Rabe, Soce, 
Savine, Sore, Zilje, Kolpe, Krke itd. Po mojih mislih nimajo te 
besede svoje korenike v slovenskem jeziku in doticne reke zvale 
so se tako, kakor dandanes, ali pa ne dosti drugace ze pred pri- 
hodom Slovencev v njih sedanjo domovino. Taka neslovenska 
krajevna in recina imena pricujejo, da so se ostanki keltsko- 
romanskega plemena po Koroskem ohranili do tistega casa, ko 
so Slovene! posedli dezelo. Na konci sestega stoletja zivelo je 
tedaj med Slovenci nekoliko Keltov in Rimljanov. Mogoce je, da 
so se ohranili do devetega stoletja. Ker jih je pa bilo dosti manj, 
kot Slovencev, zgubili so scasoma svoj jezik ter se poslovenili. 

Da so se ostanki keltsko-romanskega plemena ohranili do 
prihoda Slovencev in se nekoliko pozneje, pricujejo nam razven 
omenjenih tudi nektera druga krajevna imena. Po Slovenskem 
nahajajo se vasi in trgi Yelike in Male Lasce pri Turjaku, Lasce 
pri Borovnici in Lasce pri Zuzemperku, potem Lahovce pri Kam- 
niku, Lahovo pri Blokah na Notranjskem, Lasko pri Selcih na 
Gorenjskem in Lahina pri Crnomlji, dalje Lahonec pri Ormozi, 
Lahovina pri Celji, Laski Trg ter blizo njega Lasisce, Laska Ves 
in Lahov Graben. Pac mogoce je, da so to ali uno izmed na- 
stetih vasi postavili ljudje keltskega ali pa romanskega plemena. 



78 

Glavno prebivalstvo po Karantaniji bili so v devetem sto- 
letji Slovenci. Med nje naselili so se tudi sorodniHrvatje. 
Njih najveca naselbina med Slovenei bila je okolu St. Vida na 
Koroskem. Bila je tako velika, da je obsegala celo zupanijo ali 
gau s (pagus) 94 ). Druga, nekoliko manjsa hryatska naselbina bila 
je v Murski dolini na sedanjem gorenjem Stajerskem. 95 ) V de- 
vetem stoletji naselilo se je po Karantaniji tudi mnogo Bavarcev, 
Frankov in Sasov, kar ni tezko dokazati. 

e. Topografija Koroskega v devetem stoletji. 

Listine in drugi zgodovinski viri devetega stoletja omenjajo 
nam pogostoma mesta, vasi, cerkve in gradove, ki so stali po 
raznih krajih stare Karantanije ze pred tisoc leti. Njih imena 
slede naj tu po abeeednem redu: 

Admont (in Ademundi valle"). Po tern kraji, ki se 
danes nahaja na gorenjem Stajerskem, pred tisoc leti pa v Goro- 
tanu, zvala se je y devetem stoletji dolina, po kteri tece del reke 
Anize. Listina od 1. oktobra 1. 859. nam pravi, da je takrat 
kralj Ludovik vsled prosnje svojega grofa Papona daroval grofu 
Witagowi (Vitoglavu?) 12 zemljisc v Admontski dolini. 96 ) Sicer 
bi lahko kdo ugovarjal in trdil, da tu navedena listina omenja 
samo Admontsko dolino, ne pa kraja samega; a reci se mora, 
da se dolina navadno imenuje po kakem kraji, ne pa kraj po do- 
lini. Ako se je torej doticna dolina 1. 859. zvala Admontska do- 
lina, gotovo se je nahajala takrat v njej tudi vas Admont. 

Beljak (Willach a ). Viri devetega stoletja nam sicer di- 
rektno ne omenjajo tega kraja ; da pa je bilo tarn, kjer je sedaj 
imenovano mesto, 1. 878. precej veliko naselje, ki se je zvalo Beljak, 
smemo sklepati iz tega, ker so tamosnji prebivalci napravili pred 
tisoc leti most cez Dravo ter mu dali ime Beljaski most". 97 ) Tudi 
iz lege mesta Beljaka dalo bi se sklepati, da sega njegov zacetek 
ze v 9. stoletje. 

Blatograd (Mosabureb a ) bilo je jako utrjeno mesto blizu 
Vrbskega jezera. Okrog mesta bilo je siroko mocvirje, ktero je 
varovalo prebivalce sovraznib napadov. 98 ) Dne 20. januarja 1. 889. 
mudil se je tu kralj Arnulf, kar nam pricuje listina, s ktero je 
daroval svojemu kaplanu Elolfu nekaj posestev. 99 ) 

Breze (Friesacb") na sedanjem severnem Koroskem so 
jako staro mesto, kajti omenjene so ze v listini od 20. novembra 
1. 860., ko jih je kralj Ludovik daroval solnograski nadskofiji. 300 ) 
Tudi v nepristni listini od 20. novembra 1. 890. nabajamo ime 
tega kraja. 101 ). 

Djekse (Diehshe a ) zove se jedna izmed naj severnejsih vasi 
na slovenskem Koroskem. Mogoce je, da je vas nastala ze v 9. sto- 
letji. V listini kralja Arnulfa od 29. septembra 1. 895. je pove- 



79 

dano, da je ta podelil svojemu fevdniku med drugimi tudi gozd 
na Djeski gori (in monte Diehshe"). 102 ) 

Dravski dvbr (ad Trahove") med Tinjami in Dravo na 
slovenskem Koroskem bil je v 9. stoletji nekaj casa lastnina fran- 
kovskih kraljev, dokler ga niso ti dali v fevd solnograskim nad- 
skofom, kar dokazuje listina kralja Ludovika od 20. novembra 
1. 860. 103 ) Dravski dvor je tudi omenjen v nepristni listini od 
20. novemlbra 1. 890. 10i ) Da je v listinah imenovani Trahove" 
sedanji Dravski dyor (Drauhofen) pri Tinjah, ne pa Drauhofen pri 
Spitalu na gorenjem Koroskem, razvidno je iz tega, ker so bila 
tudi nektera druga, v doticnih listinah navedena mesta, kakor Pod- 
krnos, blizo slovenskega Dravskega dvora. 

Grebinj (Crivina"), trg v velikovskem sodnijskem okraji, 
omenja neka listina od 10. julija 1. 822. Takrat je neki Matheri 
daroval freisinskemu skofu Hittonu svoja posestva med Truznjami 
in Grebinj em z vsemi gozdi, polji, travniki, pasami, mlini, vino- 
gradi, podlozniki, zivino ter z vsem obdelanim in neobdelanim svetom. 
Od skofa Hittona je Matheri dobil ta posestva zopet v fevd. 105 ) 

Graslupp (ad Crazulpam"). Blizo trga Neumarkta na 
gorenjem Stajerskem stoji majhena vas Graslupp (Slovenec bi rekel 
Grosuplje). Iz ze veckrat imenovane listine od 20 novembra 1. 860. 
nam je znano, da je kralj Ludovik podelil nekoliko tamosnjih po- 
sestev solnograskemu nadskofu Adalvinu. 106 ) Tudi nepristna listina 
od 20. novembra 1. 890. omenja ta kraj. m ) 

Henigstfeldon. Ta kraj bil je prej ko ne blizo sedanje vasi, 
ki se zove Hengsberg, na jugozahodni strani trga Wildona na sred- 
njem Stajerskem. V Henigstfeldonu sesel se je kralj Arnulf 1. 892. 
s slovenskim vojvodo Braslavom, da bi se pogovorila o vojski proti 
Svetopolku. 108 ) 

Inyering (ad Udrimas, ad Undrimam, in loco Un- 
drina"). Tako se zoveta potok in vas na gorenjem Stajerskem 
blizo Knittelfelda. "V devetem stoletji bil je imenovani kraj se na 
koroski zemlji, kar je razvidno iz listine od 29. septembra 1. 895. 109 ) 
Y tistem casu podelil je kralj Arnulf svojemu fevdniku Waltunu 
posestvo v Ingeringu, ktero je do takrat uzival neki Ottelin. Ze 
v osmem stoletji, ko je vladal vojvoda Hotimir, posvetil je skof 
Modest v Ingeringu jedno cerkev. no ). Dne 20. novembra 1. 860. 
podelil je kralj Ludovik nekaj zemlje poleg Ingeringa solnograski 
cerkvi, nl ) kar potrjuje tudi nepristna listina od 20. novembra 
leta 890. 112 ) 

Krha (Kurca, Gurca") v Krski dolini na severnem Ko- 
roskem. Ta kraj omenja nam listina kralja Ludovika od 6. ja- 
nuarja 1. 864. Solnograski nadskofje so dobivali, kadar so prisli 
na Korosko pridigovat, od ondotnega grofa in ljudstva neko od- 
skodnino. Grof Gundakar pa je prosil, da bi kralj Ludovik jeden- 
krat za vselej podelil solnogi*aski cerkvi od svojega imrtjn na Ko- 



- 80 

roskem nektefa posestva in koroske grofe tako oprostil tega davka. 
Ob jednem je naznanil kralju, da so tudi koroski prebivalci pri- 
pravljeni od svojega imetja toliko podeliti solnograski cerkvi, da 
bi bili v bodoce oprosceni recenega davka. Nato je kralj Ludovik 
podelil nektera dobra na Krki, kjer je imel nekdaj grof Gundakar 
svoj dvor in poslopja. Daroval je 6 kmetij, jeden mlin, 5 pod- 
loznikov z njihovimi zenami in otroci [imena doticnih podloznikov 
so se glasila: Biula (Bela), Zirneu (Crne), Betaneo, Trebiznez in 
Nasmus] ter 15 podloznikov z njih kmetijami, zenami in otroci. 
Tern podloznikom bilo je ime Wolato, Zebedrach (Sebedrag), Et- 
bratonas, Domemus, Tiecosit, Chrotila, Turdazo, Godemus, Raze- 
muzza, Zebemir (Sebemir), Zirna (Crna) in Drasma. 113 ) Drugikrat 
se Krka omenja v listini od 31. avgusta 1. 898. Takratje daroval 
cesar Arnulf slovenskemu plemenitasu Svetopolku, fevdniku mej- 
nega grofa Liupolda, dvor na Krki z vsem premakljivim in nepre- 
makljivim blagom. 114 ) 

Krnski grad in Gospa Sveta (ad Karantanam eccle- 
siam sancte Marie, ad curtem Corantanam, Caren- 
tanum, Karenta"). Sredisce karantanskih Slovencev v de- 
vetem stoletji iskati nam je nekako v sredi med Celovcem in St. 
Vidom, tarn, kjer ste danes vasi Krnski grad (Karnburg) in Gospa 
Sveta (Maria-Saal). V zadnjem kraji posvetil je ze v osmem sto- 
letji za casa vojvode Hotimira, ko so bili Slovehei se vecinoma 
pogani, skof Modest cerkev v cast Materi bozji. 116 ) Iz listine od 
20. novembra 1. 860. je razvidno, da je takrat kralj Ludovik vsled 
prosnje nadskofa Adalvina podelil solnograski nadskofiji med dru- 
gim tudi gosposvetsko cerkev in njena posestva. 116 ) Nepristna li- 
stina od 20. novembra 1. 890. nam opisuje to daritev nekoliko na- 
tancneje, ko pravi, da je kralj Arnulf potrdil solnograski cerkvi 
daritve svojib prednikov. Med temi daritvami bila je tudi cerkev 
Gospe Svete z njeno desetino od kraljevih dvorov, namrec od Krn- 
skega gradu in od drugih, k temu gradu spadajocih dvorov, kakor 
od Dravskega dvora (blizo Tinjan), od Grafendorfa 117 ) in od Pod- 
krnosa, potem dva tlako delajoca podloznika na gori pri Podkr- 
nosu in njuni kmetiji ter pravica sekati na tej gori les in pitati 
svinje. 118 ) V Krnskem gradu mudil se je kralj Arnulf ter tu, pri- 
sedsi proti koncu 1. 888. iz Furlanije, praznoval bozic. ll9 ) Dne 
26. decembra istega leta, tedaj na praznik sv. Stefana, dal je zgo- 
toviti na Krnskem gradu dve listini, v kterib je Mildruti, soprogi 
svojega tocaja Heimona, daroval nekaj posestev in nekaj podloznih 
ljudi, med kterimi sta bila tudi dva Slovenca izpod Krnskega 
gradu s svojima zenama in otroci. Zvala sta se Strammir a (mo- 
rebiti Strahomir) in Sitimuzil." 120 ) Krnski grad in pa Gospa Sveta 
bila sta tudi v prihodnjih stoletjih srednjega veka za slovensko 
zgodovino jako vazna kraja, ker tu se je vrsilo slovesno ustanav- 
ljanje koroskib vojvod. 



81 

Krskv (Gurcheuelt") poleg Save ha Dolenjsk em stalo je 
ze 1. 895., kar nam pricuje listina kralja Arnulfa od 29. septembra 
recenega leta. Takrat je namrec pedelil imenovani kralj svojemu 
fevdniku Waltunu med drugim tudi jedno posestvo na Krskem 
poleg Save. 121 ) 

Kobenz (ad Chumpenzam") blizo Knittelfelda na gore- 
njem Stajerskem omenjen je v pristni listini od 20. novembra 
1. 860. la2 ) in v nepristni od 20. novembra 1. 890. 123 ) 

Labodska dolina (in Labanta va lie, in valle Lav ente, 
Lavental, ad Lubantam, ad La vena tarn") na Koroskem 
je veckrat omenjena v listinah devetega stoletja. Dne 20. no- 
vembra 1. 860. podelil je kralj Ludovik, kakor je razvidno iz do- 
ticne listine, solnograski cerkvi nektera posestva v Labodski do- 
lini. 124 ) Nepristna listina od 20. novembra 1. 890. l25 ) ham ta po- 
sestva nekoliko natancneje opisuje, ko pravi, da je kralj prepustil 
solnograskemu nadskofu eerkev sv. Andreja poleg Labodnice 12c ) 
in njeno desetino, potem kanonicno desetino od svojih dvorov 
in svinjsko pico po celi Labodski dolini razven gore Borsta, 127 ) 
kjer ima kralj svoj lov. Tudi je kralj podelil pravico, sekati za 
potrebo les' po celi Labodski dolini, in jeden rudnik na gori Ga- 
manara." 128 ) Znane so nam tudi tri listine kralja Arnulfa, v kterih 
se omenja Labodska dolina. Dne 19. marca 1. 888. dal je imeno- 
vani kralj Sigiboldu, duhovniku solnograskega nadskofa Theotmara, 
v popolno last v Labodski dolini jedno kmetijo, ktero je imel do 
takrat le kot fevd. 129 ). Istega leta dne 18. februarja dal je receni 
kralj svojemu duhovniku Adaloldu v popolno last dve kapeli ter 
desetine od doticnih dvorov in cerkvenih obcin. l3 ) Nekaj' po- 
sestev, ktera je imel v fevdu neki Lorio, dal je kralj Arnulf dne 
9. marca 1. 891. solnograski cerkvi. 131 ) V Labodski dolini bilo je 
tedaj ze v devetem stoletji vec cerkva in kapel ; tudi so dobili v 
tej dolini duhovniki mnogo posestev od frankovskih vladarjev. 

Liburnija ali Liburna. Ta kraj bil je na Lurnskem polji 
(Lurnfeld) blizo Spitala na gorenjem Koroskem. V Liburniji po- 
stavil in posvetil je skof Modest jedno eerkev za casa, ko je vladal 
slovenski vojvoda Hotimir. l32 ) Dne 21. julija 1. 891. podelil je kralj 
Arnulf vsled prosnje freisinskega skofa Waldona kapelo pri svojem 
dvoru v Liburni in vse zraven spadajoce reci, kakor dvore, poslopja, 
podlozne ljudi, desetine, njive, travnike, pase, gozde, vodovje, mline 
itd. freisinski skofiji. l33 ) Morebiti je tu omenjena kapela isto po- 
slopje, kot eerkev, ktero je postavil skof Modest. 

Malchindorf. Tako se je zvalo ponemceno ime neke goro- 
tanske vasi, v kteri je imela Slovenka Baaz svojo dedovino, a jo 
dne 26. junija 1. 830. podelila freisinski cerkvi. l34 ) 

Ostrovica (ad Ajstar wizam") je vas in grad na Koroskem 
na vzhodni strani od St. Vida. Tarn so bila neka posestva, ktera 
je kralj Ludovik v devetem stoletji podelil solnograski cerkvi. l36 ) 



82 

Otok ( n ad We ride"). Tik "Vrbskega jezera stoji danes vas 
Otok s eerkvijo Marije Device. Tu je stala ze v 9. stoletji cerkev 
i) a cast sv. Primozu in Felicijanu ter v njej so bile sliranjene sve- 
tinje teh dveh svetnikov. 1 . 3U ) Otok in nekaj zemlje v njegovi okolici 
imeli so pred tisoc leti freisinski skofje v svoji oblasti. Iz neke 
listine nam je znano, da je freisinski skof Arnold okolu 1. 880. 
dal jedno kmetijo na Otoku nekemu plemenitasu Goteskalku, ta 
pa je zato skofu prepustil drugo kmetijo v Rozeku. 137 ) Otok je 
obiskal freisinski skof Waldon, Arnoldov naslednik. K njemu je 
prisel plemenitas Jurij (Georgius) ter podelil freisinski cerkvi svoja 
posestva z vsemi pripadajocimi recmi. Ta posestva, ki so bila nad 
Vrbskim jezerom, dobil je Jurij po svoji soprogi Tunci [Tunza"), 
ta pa po svojem bratu Heimonu, sinu nekega Witagovona (Vito- 
glava?). Tunca in njen soprog Jurij izrekla sta pri priloznosti, ko 
sta darovala svojo zemljo freisinski cerkvi, da bi ju po njuni smrti 
pokopali v cerkvi na Otoku in da bi se ju ondotni duhovniki spo- 
minjali v svojih molitvah. 13S ) 

Podkrnos (Gurniz a ). Ta kraj, ki lezi proti vzbodu od Ce- 
lovca, je jako star, kajti ze 1. 860. bil je tu dvor, kterega je kralj 
Ludovik prepustil solnograski cerkvi in njenemu nadskofu. l39 ) 

Rajhenberk (R i c h e n b u r c h") na slovenskem Stajerskem 
omenja se prvikrat v zgodovini 1. 895. Takrat je kralj Arnulfdne 
29. septembra podelil svojemu fevdniku Waltunu med drugim tudi 
tri kraljeve kmetije v Rajhenberku v Posavski marki. Uo ) 

Rozek (Rasa") v Rozni dolini na Koroskem stal je ze pred 
tisoc leti. Plemenitas Goteskalk je dal, kakor je bilo ze omenjeno, 
freisinskemu skofu Arnoldu v zameno jedno kmetijo v Rozeku. 1 * 1 ) 

Selce (Selitis, Zuiszah, Zedelsach", nem. Zeltschach). 
Ta kraj, ki se nahaja na severnem Koroskem blizo Brez, omenjen 
je v listini od 6. januarja 1. 864., ko je kralj Ludovik daroval 
solnograskemu nadskofu Adalvinu jedno kmetijo. 1 * 2 ) Dne 31. av- 
gusta 1. 898. podelil je kralj Arnulf koroskemu plemenitasu Sveto- 
polku vse to, kar je ta v Selcah dobil v fevd od kralj a ali pa 
vsled kraljevega dovoljenja od mejnega grofa Liutpolda. l43 ) Ravno 
to nam potrjuje listina imenovanega kralja od 4. septembra istega 
leta, v kteri je tudi povedano, da je kralj Arnulf Svotopolku da- 
roval vso drzavno zemljo med korosko Krko in Muro od planin 
pri Glodnici pa do izliva Olse v Motnico blizo Brez. u *) 

Strassengel (ad Strazinolun") je vas na severozahodni 
strani Gradca na Stajerskem. Omenja jo prvikrat listina od 20. no- 
vembra 1. 860., ki pravi, da je kralj Ludovik daroval dva kraja 
pri Strassengelu solnograski cerkvi. lib ) Ravno io potrjuje ne- 
pristna listina od 20. novembra 1. 890. Ul ') 

Sulb (ad Sulpam civitatem Ziub") zove se vas v Sulp- 
ski dolini blizo St. Martina na srednjem Stajerskem. Listina kralja 
Ludpvika od 20. novembra 1. 860. nam pravi, da je solnograska 



63 

cerkev dobila nekaj posestev poleg Snipe (nem. Sulm). li1 ) Ne- 
pristna listina od 20. novembra 1. 890. pa nam pripoveduje, da je 
kralj Arnulf potrdil imenovani cerkvi prejsnje daritve, med kterimi 
so bile mesto Ziub" poleg Snipe, potem vsa zemlja med Muro, 
Sulpo, Laznico, Alpami in jarkom med Laznico in Muro, dalje 
gozd Susel" (danes se zove Sausal in je med Sulpo in Laznico) 
s pravico nalagati globe, in pa v Sladkib dolinab" lov na med- 
vede in mrjasce od 1. septembra pa do sv. Martina. l48 ) 

Trebno (Trebina, ad Trebinam"). Ta vas nahaja se 
v beljaskem sodnijskem okraji. Dne 20. novembra 1. 860. podelil je 
kralj Ludovik solnograskemu nadskofu nektera posestva v Treb- 
nem. l49 ) Nepristna listina od 20. novembra 1. 890. nam zatrjuje, 
da je to daritev potrdil kralj Arnulf. l5 ) Dne 9. septembra 1. 878. 
pa je kralj Karlman, kakor je razvidno iz doticne listine, daroval 
bavarskemu samostanu v Oettingenu svoj dvor v Trebnem, potem 
vse zraven spadajoce hise in poslopja, 19 nesvobodnih ljudi 
obojega spola in 70 kmetij z vsem obdelanim in neobdelanim sve- 
tom ter z vsem premakljivim in nepremakljivim blagom. Meja da- 
rovanemu zemljiscu je segala na zapadu poleg Drave do Bukovja 
(ad buobun", nem. Puch), na severu do dveb jezer (najbrze do 
Zabrdskega in Osojanskega jezera), na vzhodu ob istem (Osojanskem) 
jezeru do tjekaj, kjer mole iz njega rudece skale, na jugu pa do 
potoka Durinbach" (prej ko ne je ta potok Jezernica = Seebacb,. ki 
pritece iz Osojanskega jezera) in do beljaskega mosta. Razven tega 
podaril je takrat kralj Karlman omenjenemu samostanu tudi goro 
Sicowa". l51 ) 

Iz tega, kar smo sedaj povedali, je razvidno, da je ze 1. 878. 
stala vas Bukovje (Pucn) poleg Drave od Beljaka proti se- 
verozahodu. 

Truznje (Trubsna, Tbrusentbal") so na Koroskem, 
na severozahodni strani od Velikovca. V Zgornjih, Srednjih in 
Spodnjib Truznjab nahajajo se se danes raz valine truzenjskib gradov, 
izmed kterih sta dva stala ze 1. 895., kajti kralj Arnulf daroval 
je dne 29. septembra recenega leta svojemu fevdniku Waltunu nekaj 
posestev v Truzenjski dolini in dva tamosnja gradova 152 ) Prvi- 
krat so pa Truznje omenjene ze 1. 822., kajti takrat je daroval 
dne 10. julija. neki Matberi freisinskemu skofu Hittonu svoja po- 
sestva med Truznjami in Grebinjem. l53 ) 

Zelezno (in loco Selezna dicto") je vas na Koroskem 
poleg reke Krke, v ktero se ne dalec od Zeleznega izliva Goricica. 
Okolu*l. 888. podelil je kralj Arnulf dve kmetiji, ki ste bile v 
Zeleznem na obeb straneb reke Krke, Reginbardu, fevdniku solno- 
graskega nadskofa Tbeotmara, ter mu dal pravico, da je smel 
darovani kmetiji in vse zraven spadajoca poslopja svobodno ob- 
drzati, podeliti, prodati, zamenjati in splob z njima storiti, kar bi 

6* 



84 - 

mu bilo ljubo. 154 ) Blizo Zeleznega, pri izlivu Goricice v Krko, bila 
je neka kmetija, ktero je dne 19. junija 1. 831. podelil kralj Lu- 
dovik solnograski cerkvi. l5!i ) 

3. Pannonija. 

a) Meje. 

Na vzhodni strani Karantanije razprostirala se je pred tisoc 
leti Pannonija. Imela je skorej ravno tako velik obseg, kakor za 
casa Eimljanov. Kar se tice njenih mej, nam je zahodna ze 
znana, kajti na tej strani dotikala se je Pannonija koroske zemlje. 
Mesto Ptuj in pa recice Pesnica, Gnas in Labnica bile so v Pan- 
noniji, ne pa na Koroskem. Na severozahodu segala je Pan- 
nonija do Dunajskega lesa in pa do Tullna poleg Donave. 35C ) Odtod 
proti zahodu razprostirala se je Iztocna inarka. 

Na sever u segala je nekdanja Pannonija do Donave. \ T tern 
vjemajo se starejsi in hovejsi zgodovinarji, kakor Plinij, l57 ) Jor- 
nandes, l58 ) Diimmler, 159 ) Czoernig 16 ) in drugi. Na levi strani 
Donave razprostiralo se je Moravsko. 1(il ) 

Donava delala je tudi vzhodno mejo, ker na drugi strani 
te reke proti Tisi razprostirala se je Dacija. 1C2 ) 

Proti jugu segala je Pannonija do Save, ne pa do Drave, 
kakor nekteri mislijo. Posavski Ljudevit, ki je vladal v zacetku 
9. stoletja med Dravo in Savo, bil je vojvoda Dolenje Panno- 
nije. 1(i3 ) V to dezelo poslali so Franki 1. 822. svojo vojsko, da bi 
ukrotili imenovanega Ljudevita. lG1 ) Ravno tako zval se je Braslav, 
ki je vladal proti koncu 9. stoletja med Dravo in Savo, vojvoda 
pannonski. 165 ) Na jugozahodni strani segala je Pannonija se celo 
cez Savo, najbrze do Kolpe, kajti Sisek ob ustji Kolpe v Savo 
stal je na pannonski zemlji. 1CG ) Po Pannoniji tekla je tudi recica 
Odra, ktera se po kratkem toku izliva v Kolpo. 167 ) 

Pannonija bila je razdeljena v dva nejednaka dela; veca, ju- 
govzhodna polovica zvala se je D o l'e nj a Pannonija (Pa nn o n ia 
inferior), manjsa, severozapadna pa Gorenja (Pannonia su- 
perior). Oba dela mejili ste reki Rabica (Rabnitz, Repce) in 
Raba. Prva izvira na sedanjem Dolenjem Avstrijskem blizo ogerske 
meje pod imenom Spratzbaeh, tece potem po Sopronjski zupaniji 
na Ogerskem ter se na zadnje izliva v Rabo. Odtod naprej delala 
je mejo reka Raba do svojega izliva v Donavo. 168 ) 

Glavni prebivalci po Pannoniji bili so v devetem stoletji 
pannonski Slovenci, kterih jezik se je nekoliko razloceval od je- 
zika karantanskih Sloven cev. Da je imela Pannonija takrat veci- 
noma slovenske prebivalce, ni tezko dokazati. Povedali smo, da 
so zgodovinski viri 9. stoletja pristevali Pannonijo k Sloveniji, da 
se je tu govorilo v slovenskem jeziku, da je Metod vpeljal v tej 



85 

dezeli slovensko sluzbo bozjo, da se je v Pannoniji nahajala Slo- 
venska marka, da so v Privinovi dezeli ziveli slovenski plemeni- 
tasi itd. Slovensko prebivalstvo zacelo se je po Pannoniji posebno 
mnoziti, odkar so bili Obri premagani ter so deloma zapustili de- 
zelo. lG9 ) Opomniti pa je treba, so bili Slovenci po Pannoniji precej 
mocno razsirjeni, vendar ne gosto naseljeni, in mnogo pokrajin je 
bilo vsled oberskih vojska popolnoma opustosenih. l70 ) 

b) Topografija. 

Blatograd je bil glavno mesto pannonsko-slovenskih knezov. 
Imenoval se je izprva Pri vinov grad (civitas Privinae", 171 ) 
ker ga je knez Privina sezidal okolu leta 840. l7? ). Se le pozneje 
za njegovega sina Kocela okolu 1. 864. zaceli so mesto zvati 
Blatograd ali Blatengr a d 173 ) in tamosnjega vladarja k n e z a 
Blatenskega l74 ) Nemci so rekli mestu Mosapurc" 175 ) in v 
latinskem jeziku rabili so izraz Urbs paludarum", 170 ) kar ni 
druzega, kot slaba prestava slovenske besede Blatograd ali pa 
nemske Mosapurc. Ker je v tern mestu stanoval knez Kocel, 
imenovalo se je tudi Kocelov grad (Castrum Chezilo- 
nis" 177 ) Sedaj je tarn Zalavar; tabesedaje sestavljena iz clven 
izrazov, prvi je Zala (ime zraven tekoce reke) in drugi je var 
(= mesto), tedaj mesto ob Zali. 

Blatograd je bil blizo Blatenskega jezera, ktero je svoje ime 
dobilo od imenovanega mesta. Nemski izraz za Blatensko jezero 
je Plattensee, madjarski pa Balaton; tu vidimo, da ima nemsko 
in madjarsko zaznamovanje slovensko koreniko. 

Blatograd je stal blizo reke Zale na mocvirnatem kraji v sredi 
gozdov ter je bil dobro utrjen. l7S ) V mjstu je bilo vec cerkva. 
Prva, ktero je dal sezidati kne^ Privina, bila je posvecena v cast 
Mariji Devici Bogorodnici dne 24. januarja 1. 850. po solnograskem 
nadskofu Ljupramu. Nekaj let poznej? postavili so drugo cerkev 
in v njej shranili ostanke mucenika Adrijana. Tretja cerkev sv. 
Ivana Krstnika sezidana je bila se pred smrtjo nadskofa Ljuprama, 
tedaj pred 1. 859. Tudi te dve posvetil je imenovani Ljupram. 179 ) 

Ginzel 180 ) misli, da je to mesto bilo na Koroskem blizo Ce- 
lovca, ne pa v Pannoniji, a iz virov je razviclno, da je bilo v 9. 
stoletji vec Blatogradov ali Mosburgov in sicer jeden v Pannoniji, 
drugi na Koroskem in tretji na Bavarskem. Da je bil Blatograd 
tedaj tudi v Pannoniji, dokazujejo nam besede fuldskega letopisca 
(a. 896) : Pannoniam cum urbe Paludarum" , potem pa tudi ne- 
znani pisatelj o spraobrnenji Bavarcev in Koroscev, ki pravi (c. 11): 
. . . ijraestavit rex Priwinae aliquam inferioris Pannoniae in bene- 
ficium partem circa fiuvium qui dicitur Sala. Tunc coepit ibi ille 
habitare et munimen aedificare in qaodam nemore et palude Salae 
Jluminis." 



86 

V zgodovinskem oziru bilo je to mesto v devetem stoletji 
jako znamenito, kajti tu sta imela svoj sedez slovenska kneza Pri- 
vina in Kocel. Mesto bilo je, kakor smo rekli, sezidano okolu leta 
840. Deset let pozneje prisel je v Blatograd solnograski nadskof 
Ljupram s svojim spremstvom, da bi obiskal kneza Privino. Pri 
tej priloznosti zbralo se je v mestu tudi mnogo slovenskih pleme- 
tasev, da bi bili navzoci pri takratni cerkveni slavnosti. Nekoliko 
casa pozneje poslal je imenovani Ljupram iz Solnograda v Blato- 
grad zidarje, tesarje in druge rokodelce, da bi postavili cerkev na 
cast sv. Adrijanu. 181 ) Ta cerkev in z njo zedinjena opatija postale 
ste pozneje, ako smemo verjeti nepristni listini od 20. novembra 
1. 890., svojina solnograske cerkve. 182 ) Isti vir nam tudi pripo- 
veduje, da so dobili solnograski nadskofje v Blatogradu razven 
omenjene opatije se devetino od kraljevih dvorov, potem mitnino 
in jeden ribnik. bozici 1. 864. prisel je v Blatograd solnograski 
nadskof Adalvin, da bi obiskal kneza Kocela in posvetil vec cerkva 
v njegovi drzavi. 183 ) V drugi polovici 1. 867. mudila sta se v 
Kocelovi drzavi, prej ko ne v mestu Blatogradu, Ciril in Metod, 
ko sta potovala z Moravskega v Rim. Kocel ju je z veseljem 
sprejel in jima dal na pot 50 ueencev, da bi jib poducevala v slo- 
venski pisavi in krscanski veri. 184 ) Brez dvoma prisel je Metod 
pozneje se veckrat v Blatograd in tu vpeljal slovensko sluzbo 
bozjo. Po Kocelovi smrti dobil je Pannonijo in mesto Blatograd 
sin kralja Ludovika, Karlman, 18c ) zanjim pa njegov sin Arnulf. 186 ) 
Leta 896. izrocil je ta varstvo Pannonije in mesta Blatograda svo- 
jemu vojvodi Braslavu. 187 ) Kmalu potem prigrmeli so Madjari v 
Pannonijo in razrusili razven drugib mest brez dvoma tudi Bla- 
tograd. 

Kisek (ad Kensi, ad Keisi, adGensi, adcastellum 
Guntionis") je mesto v Zelezni zupaniji na zapadnem Oger- 
skem. Y zacetku 9. stdletja, ko so se trajale oberske vojske, bila 
je na doticnem mesta neka trdnjava (castellum). l88 ) Za casa kneza 
Privine okolu 1. 853. bila je v Kiseku sezidana cerkev, 189 ) ktera je 
kmalu potem postala svojina solnograskih nadskofov, kar nam do- 
kazuje listina od 20. novembra 1. 860. l9 ) 

Pecuh (ad Quin que basilicas, ad Quinque aeccle- 
sias B ), ki je sedaj na jugozahodnem Ogerskem, bil je pred tisoc 
leti v Privinovi in Kocelovi drzavi. m ) V tern mestu bila je okolu 
1. 853. za casa solnograskega nadskofa Ljuprama postavljena in 
posvecena jedna cerkev. l92 ) Ako smemo verjeti listini od 20. no- 
vembra 1. 890., dobili so solnograski nadskofje v 9. stoletji od 
frankovskib vladarjev pecusko mitnino, vinograde, gozde in se 
nektera druga posestva. 19S ) 

Ptuj (ad Bettobiam, ad Bettowe, ad Pettoviam") 
je staro mesto poleg Drave na spodnjem Stajerskem. V devetem 
stoletji spadalo je k onemu delu Pannonije, kjer sta vladala Pri- 



87 

vina in Kocel. Znano nam je, da je bila na Ptujem okolu I. 853., 
ko je se zivel solnograski nadskof Ljupram, sezidana in posvecena 
jedna cerkev. 194 ) Za zgodovino ptujskega mesta bila bi listina 
kralja Arnulfa od 20. novembra 1. 890. jako vazna, ako bi bila 
pristna. Ta listina nam pripoveduje, da je imenovani kralj po- 
trdil solnograski cerkvi vse to, kar so jej podelili njegovi pred- 
niki na Ptujem, namrec cerkev z desetino in dva dela mesta z 
mitnino in mostnino, ter jej se zraven tega daroval tretji del 
mesta, kterega je prej imel v svoji oblasti neki Karantanec 195 ), 
a zarad veleizdaje ga zopet izgubil. Izvzeta so le ona posestva, 
ktera. je kralj prepustil Karantancevi soprogi zarad njene zvestobe, 
namrec dvor v vzhodnem ali gorenjem dela mesta, kjer so zaceli 
delati novo cerkev 19G ), nekteri dvori v zahodnem ali dolenjem 
delu mesta ter 100 kmetij in 10 Vinogradov v Zistanesfeldu. 197 ) 
Tudi je kralj Arnulf prepustil solnograski cerkvi dve gorski po- 
bocji poleg Drave. 198 ) Leta 874. prisel je solnograski Dadskof 
Theotmar k grofa Gozvinu in posvetil na Ptujem jedno cerkev. 199 ) 
Iz recenega je razvidno, da ste bile v ptujskem mestu proti koncu 
9. stoletja najmanj dve cerkvi. 

Quartinaha (Quartinaha, Chuartinahu") zvalo se je 
v 9. stoletji neko mesto poleg Blatnega jezera v Kocelovi drzavi. 2 ) 
Tu je solnograski nadskof Adalvin posvetil 1. 865. jedno cerkev 
na cast sv. Ivanu Evangelistu. 201 ) Jedna cerkev, ktero je kralj 
Ludovik podelil solnograskim nadskofom, stala je ze prej, kar nam 
dokazuje listina od 20. novembra 1. 860. 202 ) Okolu 1. 880. da- 
roval je neki dijakon Gundbato svojo lastnino z dovoljenjem svo- 
jega gospoda, vojvode Arnulfa, kteri mu jo je podaril, regensbur- 
skemu skofu Ambrichonu in njegovemu advokatu Gundbertu. 2 " 3 ) 

Buginesfeld (Ruginesvelt a ). Ta kraj, cegar lega nam 
danes ni popolnoma znana, bil je v Dudlebski grofiji na pannonsko- 
slovenski zemlji. 204 ) Dudlebsko grofijo, ki je za casa knezov 
Privine in Kocela spadala k njuni drzavi, iskati nam je na se- 
danji stajersko-ogerski meji v okolici mesta Radgone. Proti za- 
hodu segala je najbrze do potoka Gnasa in morebiti se dalje. Ta 
potok tece po srednjem Stajerskem ter se med Cmurekom in Rad- 
gono izliva v Muro. 2il5 ) Dne 9. marca 1. 891. daroval je kralj Ar- 
nulf solnograski cerkvi tista posestva v Ruginesfeldu, ktera so bila 
nekdaj Kocelova lastnina, in ono zemljo poleg Gnasa, ktero je imel 
prej v fevdu neki Reginger. 2 " ) Mogoce je, da se je glavno mesto 
v Dudlebski grofiji zvalo Dudleb (Dudleipin, Tudleipin"), 
v kterem so okolu 1. 853. postavili jedno cerkev. 207 ) Listina od 
20. novembra 1. 860. nam pricuje, da so dobili tudi tu solnograski 
nadskofje posestva od frankovskih kraljev. 203 ) 

Sabaria, sedaj Sarvar blizo Rabe v Vasvarski ali Zelezni zu- 
paniji na zapadnem Ogerskem. Tu sem prisel je Karol Veliki 1.- 791., 



_ 88 

ko je premagal Obre. 209 ) Med tern mestom in Karnuntom ob Do- 
navi nahajale so se naselbine Obrov, ki so 1. 805. dobili od ce- 
sarja Karola tamosnjo zemljo, da bi bili varni pred slovanskimi 
napadi. 210 ) Dne 20. novembra 1. 860. daroval je kralj Ludovik 
mesto Sabario solnograski cerkvi 211 ), kar nam tudi potrjuje ne- 
pristna listina od 20. novembra 1. 890. 212 ) 

Wampaldovo selo (villa Wampaldi") bilo je blizo Blat- 
nega jezera. Slovenski knez Kocel podelil je svojo lastnino, ktero 
je imel v tern kraji, z vsemi vinogradi, travniki, gozdi in drugimi 
zraven spadajocimi recmi freisinski cerkvi. 213 ) 

Wisitindorf. Lega te vasi nam ni natanko znana; samo to 
vemo, da je bila v Pannoniji poleg reke Labnice, ktera dela danes 
mejo med stajersko in ogersko zemljo. Listina od 2. oktobra 1. 864. 
nam pravi, da je kralj Ludovik daroval solnograski cerkvi vsled 
prosnje njenega nadskofa Adalvina osem kmetij v Wisitindorfu. 214 ) 
Iz nekega druzega vira vemo, da je bila v Ussitin-u" okolu 1. 853. 
cerkev postavljena in posvecena. 215 ) Prej ko ne ta Ussitin ni 
druzega, kot Wisitindorf. 

ZalabSr ( r ad Salapiugin") zove se kraj v Zaladski zu- 
paniji na Ogerskem, kjer se reka Zala obrne proti jugu. Tukaj 
je posvetil okolu 1. 853. solnograski nadskof Ljupram na cast sv. 
Rupertu cerkev, ktero je knez Privina prepustil solnograskim me- 
tropolitom. 216 ) Tudi kralj Ludovik podelil je dne 20. novembra 
1. 860. solnograski cerkvi nekoliko posestev v Zalaberu. 217 ) Ne- 
pristna listina od 20. novembra 1. 890. trdi, da je dobila imeno- 
vana cerkev v recenem kraji 300 zemljisc 218 ) in ravno toliko Vi- 
nogradov. 219 ) Mnogo posestev v Zalaberu in njegovi okolici da- 
roval je po dovoljenji kralj a Ludovika knez Privina samostanu v 
Nieder-Alteicbu. Ta samostan dobil je namrec, kakor je razvidno 
iz listine kralja Ludovika od 20. februarja 1., 860. Privinovo last- 
nino v Zalaberu, potem posestva na vznodni strani Zale do Slo- 
venske marke in do Stresmarna ter zemljo od Zale proti severu 
do razvodja med Zalo in Eabo. 220 ) 



Razven nastetih mest in vasi nahajali so se v Pannoniji, v 
dezeli Privinovi in Kocelovi, se drugi kraji, kterih. lega se vendar 
ne da natanko dolociti. Okolu 1. 853. posvetil je solnograski nad- 
skof Ljupram v Privinovi drzavi razven nekterih ze prej omenjenih 
his bozjih naslednje cerkve, ktere so se nahajale v krajih Busi- 
niza 221 ), Stepiliperc, Lindolveschirichun,Wiedheres- 
chifichun, Isangrimeschirichun in Beatuseschiri- 
chun. 222 ) 

O bozici 1. 864. prisel je h knezu Kocelu Ljupramov na- 
slednik Adalvin, da bi posvetil po raznih krajih postavljene cerkve, 



89 

kar se je tudi zgodilo. Dne 26. decembra omenjenega leta po- 
svetil je cerkev sv. Stefana na Vitemirovi lastnini, dne 1. janu- 
arja 1. 865. cerkev sv. Mihaela v Ortahu (ad Ortahu"), dne 
13. januarja cerkev sv. Pavla apostola v Weride", naslednji 
dan cerkev sv. Marjete v Spizzun-u, pozneje cerkev sv. Lav- 
rencav Ternberg-u a223 ) in cerkev v Fizkere". Nekoliko casa 
pozneje posvetil je nadskof Adalvin cerkev sv. Petra v Celji 22i ) 
na Uncatovi zemlji ter jej dal posebnega duhovnika, dalje cerkev 
sv. Stefana v Ztradacri a in potem se jedno cerkev v Weride" 
na cast sv. apostolu Petru. Tudi je posvetil jedno cerkev v Muz- 
ziliheschirichun-u" in jedno v Jablanici 22fl ) ter jima preskrbel tudi 
lastne duhovnike. 226 ) 

Razven nastetih pannonskih cerkva nahajale so se se ne- 
ktere druge, tako n. pr. jedna v Zabnici, 2 - 7 ) jedna pa, ktero so 
"zvali Gundoldovo cerkev, v nekem drugem nam neznmem kraji. 
Obe so dobili solnograski nadskofje v svojo oblast, kakor je raz- 
vidno iz listine od 20. novembra 1. 860. 223 ) V zgodovinskih virib 
omenjeni so tudi pannonski kraji: Omuntesberch, kjer se je 
kralj Arnulf 1. 890. sesel s knezom Svetopolkom 229 ) ; Chirihste- 
tin, ki je bil nekje med Rabo in Blatnim jezerom 230 ) in Nestel- 
bacb. 231 ) Nekoliko naselbin bilo je ob Rabi 232 ), Pinki 233 ), Zali 23i ) 
in Yeliki. 235 ) 

4. Istra. 

V zacetku sedmega stoletja naselili so se Slovenci in neko- 
liko pozneje tudi Hrvatje po Istri, kar se da dokazati iz zgodo- 
vinskib virov. Romanski zivelj obranil se je le po mestih, posebno 
po primorskib, kjer ga je do konca osmega stoletja podpirala grska 
vlada v Carigradu. Leta 788. ali pa 789. prisla je Istra s pri- 
morskimi mesti vred pod oblast frankovskega kralja Karola Ve- 
likega. 236 ) 

Meje isterske dezele bile so v devetem stoletji nekoliko dru- 
gacnejse, kakor danasnje. Na jugu in zapadu segala je Istra do 
morja, kakor se sedaj. Na severu spadal je k Istri tudi Trst s 
svojo okolieo 237 ), torej je bila Istra na tej strani nekoliko veca, 
kot danes. Proti vzhodu razprostirala se je isterska zemlja samo 
do Labina. To mesto, kakor tudi Picen, bili sta se v Istri. Odtod 
naprej proti severovzhodu spadala je zemlja k brvatski Liburniji. 23 ^) 

Glavno istersko mesto v devetem stoletji bil je Pulj 239 ), 
kjer se je nahajal tudi skofovski sedez. Dalje nam je omeniti se 
druga isterska mesta in gradove, namrec Rovinj. Porec, Trst, 
Labin, Picen, Motavun, Buzet inNovigrad (Cittanuova). 
Nastete mesta in gradovi so volili vsega skupaj 172 moz, kteri 
so potem zastopali dezelo. Ta mesta in gradovi placevali so po- 
lovico drzavnega davka v Istri, drugo polovico pa cerkev. 240 ) Raz- 
ven nastetih mest nahajali so se v Istri pred tisoc leti se drugi 



90 

kraji, kakor Koper 241 ), potemRizanj v koperskem okraji, kjer 
so se med 1. 803. in 810. zbrali isterski svetni in duhovski ve- 
likasi, da bi se pritozili zoper svojega vojvodo Ivana 242 ), dalje 
Milje 243 ) itd. 

5. Furlanija. 

Precej Slovencev stanovalo je v devetem stoletji po vzhodni 
Furlaniji. 244 ) Ta pokrajina segala je proti zahodu do Timave v in 
do podnozja kraskega gorovja pri Trzici. 245 ) Kraji Oglej 246 ), Cer- 
vinjan 247 ) in Korrain 248 ) bili so se na furlanski zemlji. Na severo- 
vzhodni strani segala je Furlanija nekako tako dalec, kakor se 
sedaj razprostira Lasko kraljestvo, kajti Brisce, Antro in se 
nekteri drugi kraji v dolini reke Nedize, kjer se sedaj stanujejo 
beneski Slovenci, bili so okolu 1. 883. pod oblastjo Berengarjevo 249 ), 
ki je bil izprva vojvoda furlanski, pozneje pa kralj italijanski. 

6. Iztocna marka. 

Dezela med Anizo in Rabo, med gorotansko mejo in Donavo 
ter deloma tudi na severni strani te reke zvala se je v 8. in 9. sto- 
letji Avaria 250 ), terra Avarorum 251 ), provincia Avarorum 262 ) ali 
pa tudi Hunia 253 ), Chunia 25i ), terra Hunnorum 255 ), regnum Hun- 
norum 256 ), fines Hunnorum 257 ), Hunnia plaga 258 ) itd. Ta imena 
nam kazejo, da so bili na konei osmega stoletja glavni prebivalci 
te dezele Obri ali Avari. 

Avarija ali oberska dezela razprostirala se je proti zapadu 
4o Anize ; ta reka je namrec delala mejo med obersko in bavarsko 
zemljo. 269 ) Juzna meja segala je do gorovja, ki je locilo obersko 
pokrajino od Karantanije. Proti vzbodu razprostirala se je Ava- 
rija v devetem stoletji, tedaj takrat, ko so bili Obri po Panno- 
niji in pa med Donavo in Tiso ze uniceni, do Rabe. Karol Ve- 
liki dal je 1. 805. Obrom zemljo med Sabarijo in Karnuntom 260 ) > 
t. j. med Rabo in Donavo okolu Neziderskega jezera. Iz neke 
listine od 4. marca 1. 833. je razvidno, da je bila zemlja poleg 
Litave v oberski pokrajini. 201 ) Na severni strani spadale so k 
Avariji tudi nektere pokrajine na levem bregu Donave. Karol Ve- 
liki bojeval se je 1. 791. z Obri poleg Kampa, ki moci, kakor je 
znano, zemljo na severni strani Donave : tu je razrusil tudi njih 
trdnjavo. 2(i2 ) Neka listina nam dokazuje, da je spadala zemlja 
okolu Aggsbach-a na levem bregu Donave k Avariji. 203 ) 

Po vseh oberskih zemljah, kakor po Pannoniji, potem med 
Donavo in Tiso in tudi po Avariji med Anizo in Rabo stanovalo 
je ze za casa oberske .samostojnosti mnogo Slovanov. Ko pa 
so bili Obri proti koncu 8. stoletja potolceni, zaceli so prej od 
njih odvisni Slovani prosteje dibati in svoje prejsnje gospode po- 
tiskati v kot. 2U4 ) Po Avariji med Anizo in Rabo in tudi po dru- 



91 

gih, nekdaj oberskih dezelah zaceli so se siriti razven Bavarcev 
tudi Slovenci. 265 ) Med Anizo in Rabo moralo jih je biti pre- 
cejsnje stevilo, kajti zgodovinski viri imenujejo tu in tarn to po- 
krajino Slovenijo, ne pa Avarijo. 266 ) Tudi nam pripovedujejo, da 
so ziveli tu svobodni in nesvobodni Slovani (Slovenci) 2G7 ) ter da- 
jali vasem, potokom in goram, kjer so prebivali, slovenska imena. 268 ) 

razsirjenosti slovenskega prebivalstva med Anizo, Donavo, 
Rabo in gorovjem, ktero je locilo nekdaj Avarijo od Karantanijq, 
pricujejo nam razna krajevna imena, ktera so se vecinoma dan- 
danes pri ondotnih prebivalcih v rabi. Zacnimo na severozahodu 
ravnokar omenjenega prostora. 

Tik Donave je na Dolenjem Avstrijskem trg Ardagger, blizo 
kterega se v imenovano reko izlivata dva potoka, ktera sta se 
1. 1147. zvala Trisnich" (t. j. Trstenik). Tarn je tudi gora 
Kollmitzberg (od besede holmec = hrib) z jednakoimenovano 
vasjo, nekoliko bolj proti vzhodu od nje pa je Frisnegg (t. j. 
Breznik, od slov. besede breza). 

Zraven mesta Ybbsa je gora Tabor. Blizo reke Ipuse (Ybbs) 
na vzhodni strani Amstettena je Trisenegg (t. j. Trstenik) 
odtod proti jugovzhodu stoji vas Ferschnitz (v neki listini od 
1. 1034. zove se Phezniza, t. j. Breznica), memo nje tece jednako- 
imenovani potok in blizo tarn so tudi vasi Rudling (v listini 
od 1. 1034. se kraj glasi Rudnicha, t. j. Rudnik), Windischen- 
dorf in pa Gafring (t. j. Gabrnik). V Ipuso izliva se potok 
Z a u c h *(v listinali Zuclia" , t. j . Suha). Jedna Suna (Z a u c h a- 
bach) tece v potok Url, ki se izliva blizo Amstettena v Ipuso. 
Blizo te Suhe je drug potok, ki se je prej ko ne zval Bistra, 
kajti vas poleg njega imenuje se Weistraeh (v listinah Wiz- 
trah in Wiztra). Tretji potok, ki tece v Url, je Treffling (t. j. 
Trebnik). Od potoka Urla nekoliko proti severu je gora Grill en- 
berg (od besede gril). Blizo Aschbacha ob potoku Urlu je mlinar 
Gobotz (t. j. Gobovec), ne dalec odtod pa je vas Gostling 
(t. j. Gozdnik). V Tpuso izliva se mala Ipusa, kteri Nemci pravijo 
Ybbsitz ali Uissitz. Ybbsitz imenuje se tudi kraj, ki lezi 
poleg nje. Koncniea n itz a ni tu nikakor nemska, temvec slovanska. 
Na Ipusi je vas Opponitz, ki je morebiti dobila svoje ime od 
besede Sopotnica. Bolj proti jugu odtod je Doberau (t. j. Do- 
brava). V Ipuso se pri Hollensteinu izliva Lassingbach (t. j. 
potok Laznik), pri Gostlingu pa Gostlingbach (t. j Gozdnik). 

Tudi ob Erlafu je vec krajevnih imen, ktera dokazujejo, 
da so nekdaj tudi tu sem ter tje raztreseno ziveli Slovenci. Imena 
recene reke sicer ne smemo izpeljevati iz slovenske besede orel a , 
temvec iz starega zaznamovanja Arlape a ; 269 ) pac pa je mnogo 
drugih potokov, gora in rek, ki imajo slovensko koreniko. Blizo 
tarn, kjer se Erlaf izliva v Donavo, je vas G oiling (t. j. Golnik), 



92 

nefcoliko bolj proti vzhodu pa gora Kulmerberg, ki je dobila 
svoje ime od besede holm". Od Gollinga proti jugu je blizo 
Erlafa vas Kollm (t. j. Holm) ; Poleg Erlafa od Scheibbsa proti 
severu je vas Saffen (t. j. Zabnica) in blizo nje je Pollaberg 
(t. j. Poljska gora). Med Scheibbsom in Wangom je Robitz- 
boden (t. j. tla, kjer raste robida), Rogatsboden (od besede 
rog" ali pa rogae"), potem Kulmberg (od besede holm), vas 
Lonitz (od besede lonec) in Lonitzberg. V Erlaf izliva se 
potok Jessnitz (t. j. Jesenica od besede jesen), poleg kterega 
lezi Jessnitzhof. Odtod proti jugozahodu je trg Gaming (t. j. 
Jamnik ali pa Kamnik) ; tako se zove tudi tamosnji potok. Y 
Erlaf tece potok Trefling (t. j. Trebnik), poleg njega se naha- 
jajo Trefling, Treflich in Treflingmuhle. Odtod proti jugovzhodu 
je vas Go sing (t. j. Gosnik) in se bolj na jiigu sta Lassing- 
bacb (t. j. potok Laznik) in Lassingfall. Gora Oetscher 
dobila je svoje ime od slovenske besede oce a . 

Me Ik ob Donavi zval se je v 9. stoletji Medelicha", kar 
spominja na kranjsko Metliko. Blizo Melka je vas Win den. 

Nekoliko gosteje, kakor ob Ipusi in Erlafu bili so Slovenci 
naseljeni poleg Bele (Pielach). V listini od 26. novembra 1. 812. 
nahaja se za to reko izraz w Bielaba". % ' 10 ) V njo izlivajo se na 
levi strani Scbala (t. j. Skala, v listini od 1. 1132 stoji ;? Sca- 
lah"), dalje Sirning (t. j. Zirnik ali pa Sirnik, od besede zir K 
ali pa sirek") in Edlitzbacb pri Weinburgu. (od besede jelica, 
jedlica = Tannchen), na desni strani pa Kremnitzba.ch (slov. 
Kremenica) in Tradigist (od besede Radegost). Od potoka Sir- 
ninga dobili ste tudi dve vasi svoje ime. Pri Gr. Sirningu je vas 
Potsehollach, poleg Kremnitzbacha Friesing (t. j Breznik), 
blizo Hafnerbacha je Korning (t. j. Gornik) in pri Ob. Grafen- 
dorfu pa Kotting (t. j. Kotnik). Blizo Rabensteina je gora 
Siemets (t. j. Zimec) in grapa In der Wetter-Lueken" 
(t. j. Vremenska luknja). Blizo potoka Tradigista je potok, gora 
in kraj Zogernitz (t. j. Zagornica ali pa Sekirnica od besede 
sekira). 

Na zahodni strani mesta Mauterna je vas Rossatz ob 
Donavi; mogoce je, da ima njeno ime slovensko koreniko (prim. 
Rozek ali Rozak na Koroskem). Med Manternom in St. Poltenom 
je potok Flanitz (v listini okolu 1. 1050. imenuje se Fladniza, 
t. j. Blatnica). 

Da so ziveli v 9. stoletji svobodni in podlozni Slovani poleg 
Traisena, bilo je ze receno. V to reko izlivata se potoka Golsen 
(od besede jelsa) in Tlirnitz (od besede trn), poleg kterega 
lezi jednakoimenovana vas. Blizo Herzogenburga je vas Win den. 

Slovenci naselili so se ob recici Perscbling, ktera se 
v listinah zove Bersnicha, Bernsnicha" itd., t. j. Breznica ali pa 



93 

Breznica. Vas Reidling zvala se je v 11. in 12. stoletji Rud- 
niche, Rudnicha, Rudnich itd. (t. j. Rudnik). Mesto T u 1 1 n do- 
bilo je svoje ime prej ko ne od besede dolina", kajti v listini 
od 1. maja 1. 859. zove se kraj Tullina" 271 ) in ravno ta izraz 
nahajamo v nekem drugem viru za recico, ki tece memo mesta. 272 ) 

Tudi na vzhodni strani Dunajskega lesa tik njegovega pod- 
nozja bilo je nekoliko slovenskih naselbin, kar pricujejo imena 
nekterih krajev in potokov. Blizo Purkersdorfa je vas G a b 1 i t z 
t. j. Jablica) in blizo Dunaja Lainz (t. j. Glinica). Od Du- 
naja proti jugu so potoki in kraji Liesing (v listinah Liesnikhe, 
(t. j. Lesnik), M 6 d 1 i n g (v listinah. Medelicb, Medelicha itd., 
(t. j. Metlika), Triesting (v listinah Triestnicha, Triestnich, 
t. j. Trstenik) in Piesting (v listinah Pistnieha, Piestnich, t. j. 
Pescenik). Blizo gorenjega Triestinga nahajajo se vasi G r i 1 1 e n- 
berg (od besede gril), Pollau (od besede polje), Nostach 
(t. j. v Mostah) in Oedlitz (t. j. Jedliea od besede jelka). 

Od Liesinga, Triestinga in Piestinga proti vzhodu ni skorej 
nobenega kraj a, ki bi imel slovensko ime. Temu se ni cuditi, ker 
pokrajino med Donavo in Rabo podelil je Karol Veliki 1. 805. 
Obrom. Pozneje naselili so jo Nemci ter se sedaj tani stanujejo, 
le po nekterih vaseh prebivajo Hrvatje. 

Iz recenega je razvidno, da je bilo pred tisoc leti mnogo 
slovenskih naselbin po juzni polovici Dolenje Avstrije. Primeroma 
najvec jih je bilo poleg Bele (Pielach), tudi poleg Ipuse, Erlafa in 
Traisena jih je bilo precej, malo jih je bilo tik Donave, najmanj 
pa na vzhodnih straneh poleg Litave. 273 ) 

Precej velik del nekdanje oberske dezele imenovali so Franki, 
ko so jo dobili v svojo oblast, Oriens 27 *) ali pa tudi Orientalis 
plaga, 27& ) Orientalis pars Bawarie, 276 ) Marchia orientalis, 277 ) Mar- 
cha contra Sclavos, 278 ) Winidorum marca 279 ) in tudi samo Marca. 280 ) 
Ta iztocna marka se glede svojih mej ni popolnoma vjemala z 
Avarijo, ker segala je na vzhodu le do Dunajskega lesa, na za- 
padu pa cez Ahizo in se celo cez Trauno, vendar ne do Inna. 281 ) 
Da ni iztocna marka segala do Inna, sklepamo lahko iz tega, ker 
nam je znano, da je Karlman, predstojnik Iztocne marke, vzel 
svojemu ocetu velik kos zemlje do reke Inna, 282 ) cesar bi mu 
gotovo ne bilo potreba storiti, ako bi se bila Iztocna marka raz- 
prostirala do Inna. Traungau in Uffgau, ki sta bila poleg reke 
Traune na sedanjem Gorenjem Avstrijskem, spadala sta se k Iz- 
tocni marki. 283 ) Tudi se ne sme trditi, da je Iztocna marka ob- 
segala Gorenjo Pannonijo, ker fuldski letopisec dobro loci Panno- 
nijo od Iztocne marke. 284 ) 

Rekli smo, da je Iztocna marka obsegala vzhodno stran 
sedanje Gorenje Avstrije. Zato ne bo odvec, ako na tern mestu 
opisemo nekoliko narodnostne razmere po Gorenji Avstriji v 



- u 

devetem stoletji in se posebno oziramo na razne slovenske nasel- 
bine, ktere so se nabajale na tej zemlji. 

Ko je nehalo ljudsko preseljevanje, ostalo je po sedanji Go- 
renji Avstriji se nekoliko Latincev in Keltov pri zivljenji, kar se 
da dokazati v prvi vrsti iz krajevnih imen, ktera bi se nam go- 
tovo ne bila obranila, ako bi bili novi naseljenci nasli popolnoma 
opustoseno zemljo. Nahajajo se krajevna imena, akoravno tu in 
tarn jako spremenjena, ki nam pricujejo, da so v navedeni dezeli 
po nekterih krajih se ziveli Romani za casa naselitve Bavarcev, 
U j. okolu 1. 500. in brez dvoma tudi v naslednjih stoletjih. Ti 
latinski prebivalci morali so bavarskim vojvodam od zemlje, ktero 
so obdelovali, placevati davek in zato so jih zvali Romani tri- 
butales. 286 ) Izmed krajevnih imen navesti hoeem najprej Lauri- 
acum", ki je stal blizo izliva reke Anize v Donavo. To ime na- 
baja se na mnogib mestih v zgodovinskih virih 9. stoletja. Drugo 
krajevno ime je Lintza, omenjeno 1. 799. 286 ) ktero je nastalo 
iz prejsnjega zaznamovanja Lentia a . 287 ) Tudi ime Ovilava se 
ni popolnoma pozabilo, temvec spremenilo V Weles in pozneje v 
Wels. Dalje pricujejo kraji Walcben, Walkering, Seewalchen (vsi 
trije blizo Atterskega jezera), Walchsbausen (pri Riedu), Walchegg 
(blizo Windisch-Garstena) itd., da je tarn zivelo nekdaj romansko 
(vlasko) pleme. Imena nekterib gorenjeavstrijskib jezer nikakor 
niso nemska, temvec keltska ali pa latinska, n. pr. Attersee, 
Abersee (v 8. stoletji Abria laeus), Fuscblsee (v 9. stoletji Labu- 
sculo lacus in Lacusculus stagnum). Za Iscbl nahajamo v 9. sto- 
letji izraz Yscula ali pa Iscola. 288 ) Tudi zgodovinski spomeniki 
nam pricujejo, da so ziveli Romani po ljudskem preseljevanji na 
Gorenjem Avstrijskem in v prvi vrsti v Attergauu. 289 ) 

Med ostanke latinskega in keltskega prebivalstva naselili so 
se okolu 1. 500. nemski Bavarci. Posedli so skorej celo dezelo, 
le nekteri gorati in gozdnati kraji na jugovzbodnih straneh blizo 
oberske in koroske meje ostali so prazni in neobdelani. V te za- 
puscene kraje prisli so pozneje Slovenci, posekali gozde, potre- 
bili zemljo ter si napravili stanovalisca. Prisli so v dezelo de- 
loma iz Karantanije cez Pyrn in druge prelaze, deloma od vzboda 
cez Anizo. 

Trditi smemo, da je relativno najvec Slovencev bivalo v 
okolici sedanjega Windiscb-Garstena. V tern okraji nabaja 
se se dandanes mnogo slovenskib imen ondotnih vasi, potokov 
in gora. Da so Slovenci postavili Windisch-Garsten, dokazuje nje- 
govo ime. Blizo recenega kraja tece potok Teicbel, M se v 
listini od 1. 1125. zove Tyecha tt (t. j. Tiba, namr. voda). Vanj 
izliva se potok Piessling (v listini od 1, 1190. Piznic in Piez- 
nich imenovan), ki je dobil svoje ime od slovenske besede pesek K . 
Pri izviru potoka Piesslinga je gora Prawald (od slov. besede 
preval a ) in tik nje je malo jezero, Gleinker See imenovano 



~ 95 

(od slov. besede B glina"). Na zahodni strani Windiseh-Garstena 
je dolina S t o d e r , tako se zovejo tudi nektere tamosnje vasi ; 
ta dolina je dobila svoje ime po besedi studen" = mrzel. V 
Stoderski dolini je gora Ostrawitz, od ktere tece s t r su- 
witzbach (slov. Ostervice). Odtod proti severu blizo gore Priela 
stoji gora Straneckberg, od ktere tece Straneckbach (bet- 
seda Straneck je slovenska). Na juzni strani Windisch-Garstena je 
potok Trattenbach, kije dobil svoje ime od slovenske besede 
trata tt , na jugovzhodni pa gora Imitz (t. j. Zimec od besedp 
^zima"), pod ktero stamije kmet Imitzberger. Blizo tarn je 
tudi naselje Goseritzr e itb. Od Windiscb-Garstena proti severu 
stanuje posestnik Nemetz, blizo tarn nahaja se tudi polie Ra- 
ding in gora R ad ling (morebiti od besede n rudnik"). Se bolj 
proti severu je gora Gamsplan (drugi del te besede je slovenski 
plan = planina), pod njo prebiva posestnik Krahl (slov. Kralj) 
in na drugi strani je Kres ten berg (t. j. Hrastova gora). Na 
severozahodni strani Windiscb-Garstena ob potoku Teicbelu je v 
ozki soteski naselje Preisegg (t. j. Preseka, kerjetam gorovje 
nekako presekano). 

Precej slovenskih naselbin bilo je okolu mesta Steyer-a. 
Imeni samostanov Gleink-a na severni in G a r s t e n - a na juzni 
strani recenega mesta imate slovenske korenike. Gleink (v listini 
od 1. 1111. Glunichi in Glunich, v listini od 1. 1128. pa Glunicke 
imenovan) dobil je svoje ime od besede glina tt . Blizo Steyera 
ste vasi Dietach (listina od 1. 777. ima Todicha") in Sier- 
ning (v lfetinab Sirnicha, Sirnike, Sirnik, slov. Zirnik od besede 
zir), v kterib so 1. 777. stanovali Slovenci in imeli svojega last- 
nega zupana. 290 ) Blizo Garstena je Sarning, ki se v listinah 
imenuje Sapinibca in Sabiniche, t. j. Zabnica. V Ascbach-u (od 
Steyera proti jugozahodu) bival je 1. 1110. 0thwin cum Scla- 
vonibus." Na severhi strani mesta Steyera poleg Anize je vas 
Kronstorf, o kteri se cita v listini od 1. 834., da lezi in parte 
Sclavanorum. " 29 J ) 

Od Steyera proti jugu poleg Anize je vas Ternberg (Trnov 
vrb), blizo nje so tudi vas in potok Trattenbach, gora G r i 1- 
lenberg in pa kmet Grill. Y tern kraji izliva se v Anizo potok 
Laussa (t. j. Luza), ki tece memo jednakozvane vasi. Blizo tarn 
je tudi Krestenberg (t. j. Hrastov vrb). Ako gremo od Beicb- 
raminga proti jugu, pridemo do gore Plaissaberg (od besede 
plesa") ; odtod nekoliko bolj proti jugu je planinska koea Ploscbl. 
Earning zove se v starib listinab Rubinicba", t. j. Robidnik od 
besede robida ali pa Robnik od besede rob. Pri Grossramingu je 
Ober-Plaissa (t. j. Gorenja Plesa) in potok Radelsbach. 
Pri Klein-Reiflingu je Pleschenthal in Escbenkogl (bolje 
Plescbenkogl). Beseda Reifling ima brez dvoma slovensko ko- 
reniko (prim, besedo ribnik"). Odtod proti jugu je kmet Joser- 



96 

ling (t: j. Jezeriiik)'. Memo' Gaflenz-a (t. j. Jablanica) tece 
jednakoiinenovani potok ter se izliva potem v Anizo. Blizo Ga- 
flenza je naselje Lohnsitz (t. j. Loncice od besede lonec). 

Blizo izliva Steierlinga v reko Steyer je vas Molln (t. j. 
Malin, Mlin), na jugu odtod je gora Zmollinger-Spitz (slov. 
Smolnik), pod njo pa vas Ago nit z. 

Od reke Steyera proti severozahodu je le prav malo takih 
krajevnih imen, ktera bi prieala o nekdanjih slovenskih naselbinah. 
Blizo mesta Ried-a so Windischhub, Grading (t. j. Grad- 
nik), Zimetsberg (slov. Zimec) in Trattnach (od slov. besede 
trata, tratina). Nekaj takih imen nahaja se prav na jugu Gorenje 
Avstrije blizo nekdanje koroske in sedanje stajerske meje. Pri 
gorenji Trauni tece SI an bach (t. j. Slani potok), tu je tudi 
prelaz Potschen (t. j. Pecina) in pri mestu Ischlu je gora Zi- 
mitz (t. j. Zimec). 

Jasno je torej, da je stanovalo v osmem in devetem sto- 
letji na Gorenjem Avstrijskem razven nekoliko Romanov precej 
Slovencev. Ti ziveli so vecinoma na juznem in vzhodnem delu 
Traungaua,. drugod jih je bilo le prav malo. A tudi v Traungauu 
bili so v manjsini, ker glavni prebivalci po celi dezeli bili so nemski 
Bavarci. To se da lahko dokazati. Kakor sedaj, bilo je tudi pred 
tisoc leti stevilo nemskih krajevnih imen po Gorenji Avstriji mnogo 
vece, kot slovenskih. V listini od 1. 777. nasteti so kraji in po- 
toki: Chremsa, Sulzibach (dvakrat), Sihpach, Livpilinspach, Ipfa, 
Todicha, Sirnicha, Allinchhofa, Petinpach, Eporestal, Ascha in se 
nekteri drugi. Tu imenovani kraji bili so vsi v Traungauu. Iz- 
vestno so stanovali Slovenci samo v dveh izmed omenjenih krajev 
in sicer 10 slovenskih druzin v Dietachu (Todicha") in 30 Slo- 
vencev v Sierningu ( Sirnicha") ; po drugih tu navedenih krajih 
prebivali so brez dvoma Nemci, kar pricujejo deloma doticna nem- 
ska imena. Primerjaje navedene slovenske in nemske kraje smeli 
bi trditi, da je bil na konci osmega stoletja le sesti del traun- 
gauskega prebivalstva slovenske narodnosti, drugi bili so vecinoma 
Bavarci. Se vec odstotkov Bavarcev in manj odstotkov Slovencev 
bilo je v Attergauu in Mattiggauu. To razmerje, ze v 8. stoletji 
za Slovence neugodno, postalo je scasoma se neugodnejse, ker je 
k njim prislo mnogo Bavarcev od zahodnih, bolj obljudenih krajev 
ter se naselilo po neobdelanem svetu sedanje Gorenje Avstrije. 
Tako se je ce dalje bolj mnozilo stevilo Nemcev in prav naravno 
je, da se je scasoma med njimi zgubila mala pescica Slovencev. 
Nazadnje ostala so tu in tarn le pokvarjena slovenska krajevna 
imena, ktera pricujejo se dandanes, da so Slovenci najprej po ne- 
kterih krajih Gorenje Avstrije trebili in obdelovali zemljo. 



97 - 

7. Solnograsko. 

Po slovenskih knjigah se je naglasevalo, da so Slovenci pred 
vec kot tisoc leti posedli vecino Solnograskega. Pricujoci odstavek 
naj to trditev nekoliko zavrne in pomaga resnici na dan. Glede 
Lungaua in okolice mesta Eadstadta izrekel sem ze svoje mnenje, 
kar tu sledi, velja torej ostalemu delu Solnograskega. 

Po sedanjem Solnograskem stanovalo je okolu 1. 500., ko 
so prisli Bavarci v dezelo, precej K i m 1 j a n o v, ki so se ohranili 
tudi v poznejsih stoletjih. Med nje naselili so se Bavarci in ve- 
cina romanskega plemena postala je od njih odvisna. Krajevna 
imena in zgodovinski viri dokazujejo nam razsirjenost Rimljanov 
po Solnograskem. Znana so nam iz osmega in devetega stoletja 
med drugimi naslednja latinska in deloma celo keltska krajevna 
imena: Walahowis (sedaj Wals blizo Solnograda), v kterem 
kraji se omenja neki Rimljan s Santulus a ; Monticulus (sedaj 
Muntigl blizo Solnograda); kraj A lb in a (sedaj Alben ali Aim blizo 
Solnograda), ki je bil svojina neke rimljanske druzine; Fuginas 
(sedaj Yigaun pri Halleinu). hjer je stanoval Rimljan Dignolus" ; 
Cucullae (sedaj Kuchl pri Halleinu). Blizo tega kraja bili ste gori 
Cudicus alpis (sedaj Schmiedenstein) in pa Alpicula Cu- 
culana. Okolu Wals-a, pri Lieferingu, poleg Fische, pri Albenu 
in Vigaunu omenjajo zgodovinski viri osmega stoletja kar narav- 
nost romanske prebivalce. 292 ) Na severovzhodni strani od Solno- 
grada je W a 1 1 e r s e e in blizo gornjeavstrijske meje je trg S t r a s s- 
wale hen. Tudi po Pongauu in Pinzgauu je stanovalo romansko 
pleme. Blizo pinzgauskega Zella nahaja se se danes vas "Wal- 
chen. Tudi na bliznji bavarski zemlji okolu reke Traune naha- 
jajo se vasi jednakega imena. Med duhovniki, ki so prisli v osmem 
stoletji s Solnograskega na Slovensko oznanovat sveto vero, znani 
so nam med drugimi Major anus, Latin us, Dup litems in 
Augustinus, kterih imena so latinska. Majoranov stric Lupo 
bil je ucitelj in krstni boter slovenskemu vojvodi Hotimiru. 293 ) 
Akoravno ni bilo stevilo romanskib prebivalcev po sedanjem Solno- 
graskem ravno majheno, vendar je bilo se vec nemskih Bavarcev. 
Ti so tudi po dezeli gospodovali in tako se ni cuditi, da je ro- 
manski zivelj zginil cez nekoliko stoletij. 

Kar se tice slovenskih naselbin po Solnograskem razven Lun- 
gaua in okolice Radstadtske, moram reci, da jih je bilo le prav 
malo in se te so bile raztresene. Zgodovina nam sicer pripove- 

duje, da so Slovenci v zacetku 7. stoletja pridrli v Pongau, raz- 

rusili tu samostan sv. Maksimilijana in pregnali tamosnje redov- 
nike, a ne trdi, da bi se bili tudi v navedeni pokrajini naselili. 294 ) 
Iz krajevnih imen je razvidno, po kterih straneh solnograske de- 
zele so se naselili Slovenci. Na gorenjem konci Gasteinske do- 
line tik koroske meje je Kotschachthal in Kotschach- 

7 



- 98 

dorf (od slov. besede koca"), drugi bolj nizko lezeci kraji te 
doline imajo nemska imena. Iz tega sledi, da so Slovenci, pri- 
sedsi cez Visoke Ture v to dolino, nasli druge kraje ze naseljene, 
ker drugace bi se ne bili zadovoljili z najslabejsim delom imeno- 
vane doline, temvec rajsi sli navzdol in posedli gorkejsa in rodo- 
vitnejsa mesta. Jedna truma Slovencev prisla je v dolino reke 
Salice, naseliJa Golling (slov. Golnik) ter dala bliznji gori ime 
Gol (nem. Goll). Morebiti je bil tudi kraj Werfen (od Gollinga 
proti jugu) nekdaj slovensko selo in dobil svoje ime od vrb, ki 
so tarn rastle. 





IV. Zgodovinske razprave. 

^val. Zacetek frank ovske oblastipo Slovenskem. 



eta 768. dne 24. septembra umrl je frankovski kralj 
Tipin 1 ) in sledila sta nra Karol in Karlman; prvi izmed 
nju dobil je od svojega oceta severne, drugj pa juzne po- 
krajine frankovske drzave. Po Karlmanovi smrti (771) 
postal je Karol jedini gospod razprostranega frankovskega kra- 
ljestva. A s tern se ni bil zadovoljen, ker hotel je na vse strani 
raztegniti svojo drzavo, in tako zacel boj sedaj s tem ; sedaj zopet 
z onim sosedom. 

Ze leta 773. zaplete se v langobardsko vojsko s kra- 
ljem Desidefijem. Na prosnjo papeza Hadrijana I. napoti se takoj 
z dvema vojskama proti Italiji ; jedno je sam vodil cez visoki 
Mont Cenis, druga pa je sla pod poveljstvom njegovega strica 
cez goro, ktera se po njem imenuje Veliki sv. Bernard. Predno 
so se nasprotniki nadejali, vsuli so se Franki po gornji Italiji, 
ktero so kmalu imeli v svoji oblasti. Desiderij se je z glavno vojsko 
zaprl v mocno utrjeno Pavijo, ktero je frankovska vojska sedem 
mesecev oblegala in se le v juniji 1. 774. dobila v svojo oblast. 
Karol, ki se je ze 1. 773. zacel zvati langobardskim kraljem, po- 
slal je vjetega Desiderija v neki frankovski samostan. Tako je 
prislo kraljestvo langobardsko s Furlanijo vred in z njo tudi 
kos slovenske zemlje po sedanjem Goriskem v roke 
Karolu Yelikemu, ki je fruOansko vojvodino prepustil Langobardu 
Hrodgaudu. 2 ) 

Ko se je Hrodgaud 1. 776. zoper Karola vzdignil, hotec s 
pomocjo Grkov postaviti za langobardskega kralja Desiderij evega 
sina Adelbisa, 3 ) napotil se je frankovski kralj v drngic v Italijo 
in zadusil npor po Furlaniji. Dusa temu uporu, vojvoda Hrod- 
gaud, bil je takrat ubit. Karol Veliki prisel je sam na Furlansko 
in veliko noc, ki je bila tistega Jeta dne 14. aprila, praznoval v 
mestu Trevisn. 4 ) Od tod sel je naprej v Cedad ter se tu neko- 
liko casa mudil. 6 ) V tem kraji se je vdelezil, kakor nam pripo- 
veduje St. Gallenski menib, na neki praznik po masi, ko je bilo 
dezevno in mrzlo vreme, s svojim spremstvom nekega lova. Ker 

je ravno v tistem casn umrl oglejski patrijarh Siegwald, postavil 

7* 



100 

je Karol ucenega Pavlina za njegovega naslednika. 6 ) Po puntar- 
skih furlanskih mestih naselil je frankovske grofe ter med nje 
razdelil nmogo furlanske zemlje. 7 ) Med njimi bil je najznameni- 
tejsi mejni grof v Cedadu. V tern mestu postavil je Karol 1. 776 
vojvodo Markarija, kterega omenja papez Hadrijan I. v svojem 
pismu do Pipina, Karolovega sina in kralja langobardskega. 8 ) V 
tern pismu naznanja papez Pipinu, da so Istrijanci in Grki, ki po 
Istri vladajo, oslepili isterskega skofa Mavricija, ko je pobiral po 
Istri za rimsko cerkev njene dohodke, da bi jih poslal v Rim. 
Istrijanci in Grki so namrec imeli Mavricija na sumu, da hoce 
Istro izdati Frankom. Mavricij je nato iz Istre pobegnil in sel k 
papezu, ta pa ga je poslal k furlanskenm vojvodi Markariju, ob 
jednem pa prosil kralja Pipina, da bi ukazal Markariju iti v Istro, 
kjer bi Mavriciju zopet pripomogel dobiti njegovo skofijo. 9 ) 

Markarij je tedaj gospodoval v imenu Karola Velikega in 
njegovega sina Pipina, kralja langobardskega, po furlanski nizini 
najbrze proti yzhodu do Timava in do kraske planote 10 ) ter imel 
svoj sedez v Cedadu. Za njim je prisel Erik ali Henrik iz 
Strassburga, kterega omenja njegov prijatelj Alkuin v nekem pismu 
do njega okolu 1. 787. 788 X1 ) Bojeval se je 1. 796. z Obri 12 ) 
in tri leta pozneje bil je pri Trzatu (blizo Reke) ubit. 13 ) 

Sosednja Istra, posebno pa njena pomorska mesta bila so 
takrat, ko si je Karol Veliki podvrgel Furlanijo, v oblasti grskih 
cesarjev, ki so vladali v Carigradu. Njim ni bilo nikakor ljubo, 
da se je frankovska oblast razsirila do njih mej. u ) Preganjali. so 
moze, o kterih so sumili, da so v zvezi s frankovskimi vladarji. 
Povedali smo, kako grozovito so Istrijanci in Grki postopali s 
skofom Mavricijem, kako so ga oslepili in pregnali iz njegove 
skofije. Morebiti je ravno zadeva glede skofa Mavricija dala povod 
k vojski, ktera se je zacela leta 788. med Franki in Grki. V tej 
vojski bili so zadnji premagani in morali so s Franki skleniti 
neugoden mir. 16 ) Takrat je vladala v Carigradu cesarica Irena 
(780802) za svojega nedoraslega sina Konstantina. Morala je 
leta 788. ali pa 789. Frankom odstopiti vec pokrajin ob Ja- 
dranskem morji, med kterimi je bila tudi Istra. l6 ) To dezelo so 
Franki brez posebnega truda v tistem casu posedli, kajti takratni 
furlanski mejni grof je imel, premagavsi leta 788. Obre, ki 
so pridrli v njegovo pokrajino, l7 ) svojo vojsko na razpolaganje. 
Tudi isterska pomorska mesta dobil je Karol v svojo oblast, kar 
nam prica neka listina, spisana med 1. 803. in 810., v kteri so 
nasteta mesta Pulj, Rovinj Porec, Trst, Labin, Pican, Motavun, 
Buzet in Novo mesto (Cittanuova), ki so morala Frankom place- 
vati davek. l8 ) Isterski prebivalci dobili so od Karola Velikega za 
vojvodo nekega I van a, 19 ) ki se je 1. 791. s kraljem Pipinom 
hrabro boril proti Obrom. 20 ) Istrijanci so morali odslej Frankom 



101 

ravno toliko davka placevati, kolikor so ga prej dajali Grkom, 
namrec 344 mark. 21 ) 

Jako neprijetno moralo je biti bavarskemu vojvodi 
Tassilu II., da so bili Langobardi v bojih s Franki obakrat ne- 
srecni, kajti bil je Desiderijev zet. Tassilo bi bil rad prisel na 
Bavarskem do popolne samostojnosti in se za zmerom osvobodil 
frankovskega jarma, o cemur pa Karol Veliki ni hotel nicesar slisati. 
L. 781. opomnili soTassila papezevi in kraljevi poslanci na prisego, 
ktero je nekdaj dal Karolovemu ocetu, kralju Pipinu. Nato je 
Tassilo obljubil pokorscino in dal poroke (talnike). 22 ) 

Pod vrhovno oblastjo bavarskih vojvod bili so v tistem easu 
slovenski prebivalei stare Karantanije. Vojvoda Bo- 
rut, ki je vladal po Koroskem ze v prvi polovici osmega stoletja, 
obrnil se je namrec do Bavarcev ter jih prosil pomoci proti 
Obrom, ki so nadlegovali Slovenee. Bavarci so to tudi storili 
ter pomagali pregnati Obre iz dezele. Za tako nemsko postrezlii- 
vost morali so Slovenci odslej pripoznavati bavarsko vrhovno oblast 
in njih vojvoda Borut moral je na Bavarsko poslati v porostvo 
zvestobe svojega sina Gorazda, svojega stricnika Hotimira in se 
nektere druge moze. Po Borutovi smrti sledil mu je po clovoljenji 
Frankov, kajti Bavarci so prislil. 743. pod frankovsko oblast, njegov 
sin Gorazd. Ko je ta po triletnem vladanji umrl, postavili so Slo- 
venci za svojega vojvodo prej omenjenega Hotimira, kterega je 
tudi frankovski kralj Pipin potrdil. Gorazd in Hotimir skrbela sta 
z jako veliko gorecnostjo za razsirjevanje krscanstva med sloven- 
skimi prebivalei. Mnogo se jib je dalo krstiti, a se vec jih je 
ostalo trdovratnih, ki niso hoteli dati slovo stari veri in domacim 
slovanskim bogovom. 23 ) Ze pod Hotimirom vnel se je dvakrat 
upor proti novi veri in tujeem, ki so vreli v dezelo ; v tretjic uprli so 
se poganski Slovenci proti krscanstvu po Hotimirovi smrti (f 769) 
in sicer s tako silo, da je bojevanje trajalo tri leta. Katoliski du- 
hovniki morali so zapustiti dezelo in tudi krsceni Slovenci iskali 
so v takih okolnostih pomoci pri Bavarcih. Vojvoda Tassilo II. po- 
magal je Hotimirovemu nasledniku Valkunu, da je unicil moc po- 
ganskih Slovenee v 1. 772. in krscanstvu zagotovil bodocnost na 
slovenskih tleh. 24 ) Razume se, da je vsled tega postal slovenski 
vojvoda se bolj odvisen od bavarskega vladarja. 

Valkun in Tassilo sta si prizadevala, da bi Slovenee prej ko 
mogoce pokristijanila. Prvi obrnil se je med 1. 772. in 784. do 
solnograskega skofa Virgilija ter ga prosil, da bi mu poslal na 
Slovensko sposobnih duhovnikov, kar se je tudi zgodilo. 25 ) Tas- 
silo pa, ki se ni mogel tako lahko vtikati v notranje zadeve go- 
rotanske dezele, postavil je blizo njenih mej dva samostana z na- 
menom, da bi se odtod sirila sveta vera kpoganskim Slovencem. 
Leta 770., tedaj se za upora med Slovenci, daroval je, ko je vr- 



102 

nivsi se iz Italije prisel v Botzen, Attonu. opatu cerkve sv. Petra 
v Scharnitzi (na Tirolskem blizo bavarske meje), kraj Indijo ali 
Innichen v Pusterski dolini blizo izvira reke Drave. Z Innichenom 
vred podaril mu je tamosnjo okolico, ki je segala od Taistner- 
bacba pa do slovenske meje pri Miihlbachu, ki izvira na Anrasski 
gori in se pod vasjo Anrass" izliva v Dravo. To zemljo podelil 
mu je zato, da bi v Innichenu sezidal samostan in skrbel za raz- 
sirjevanje svete vere med bliznjimi Slovenci. 2G ) Opat Atton se je 
tudi ravnal po Tassilovi zelji, sezidal v Innichenu samostan in 
cerkev na cast sv. apostolu Petru in sv. muceniku Kandidu ter 
poklicaltjekaj nekoliko Benediktincev iz Scharniskega samostana. 27 ) 

Sedem let pozneje (1. 777.) ustanovil je Tassilo samostan v 
Kremsmiinstru na sedanjem Gorenjem Avstrijskem ter mu podaril 
med drugimi posestvi tudi jedno slovensko dekanijo 2S ) z davkom 
vred, kterega so tamosnji Slovenci do takrat placevali bavarskim 
vojvodam. Na celu tej slovenski dekaniji, ktero so nekteri duhovni 
in posvetni gospodje na vse strani omejili, stal je zupan Physso" 
in pa oskrbnika Taljub in Sparuna. 29 ) Tassilo je imenovanemu sa- 
mostanu daroval tudi 30 slovenskih drnzin v Dietachu z davkom 
vred, kterega so placevali. 30 ) Dalje je samostanu podelil zemljo, 
ktero so ti Slovenci brez Tassilovega dovoljenja zaceli obdelovati 
v gozdu med Dietaehom in Sierningom. 3l ) Tudi je bavarski voj- 
voda podelil samostanu jedno slovensko druzino v Kronawithet-u 
(?) in davek, kterega je placevala. 32 ) 

Imenovani listini od 1. 770. in 777. ste za slovensko zgodo- 
vino jako vazni, ker nam kazete, kako dalec so se razprostirali 
takrat Slovenci. Ta dva samostana bila sta ustanovljena na meji 
Slovencev, da bi med njimi nemski dubovniki, kakor iz dveh trd- 
njav delovali in vero sirili, ob jednem pa tudi germanizovali. 33 ) 

Povedali smo, da je moral Tassilo 1. 781. Karolu Volikemu 
obljubiti pokorscino in dati poroke. Vkljub temu je Tassilo se 
zmerom mislil, kako bi dospel do vece samostojnosti. Zato se ni 
cuditi, da so ostale razmere med Tassilom in Karolom tudi v pri- 
bodnje napete. Leta 787., ko je Karol v Rimu praznoval veliko- 
nocne praznike, prisla sta k njemu Tassilo va poslanca, solnograski 
skof Arnon in mondseeski opat Hunricb, da bi poravnala razprtije 
med svojim gospodom in frankovskim kraljem. Papez sam je po- 
sredoval, vendar brez vspeha. Poslanca vrnila sta se nazaj na 
Bavarsko, Karol pa je se tisto leto poslal proti Tassilu tri armade, 
jedno iz Italije na Tirolsko, drugo od severozahoda do Donave in 
tretjo, ktero je sam vodil, od vecerne strani do Augsburga. Ko 
Tassilo vidi, koliko sovraznih trum ga obdaja, sklene podati se 
svojemu nasprotniku, obljubi mu znova pokorscino ter mu da 
novih porokov, med kterimi je bil tudi njegov sin Theodon. 34 ) 

Ko pa je frankovski kralj zapustil Bavarsko, pozabil je Tas- 
silo danih obljub ter se zavezal z Obri, bivajocimi po sedanji ogerski 



103 

nizini ob Tisi in srednji Donavi, da bi mu pomagali bojevati se 
zoper Franke. Ko je Karol to zvedel, sklical je zbor v Ingelheim, 
kamor je prisel tudi bavarski vojvoda. Tu so Tassila tozili nje- 
govi velikasi, ker je prelomil prisege in se zavezal s poganskimi 
Obri. Zarad tega so ga obsodili jednoglasno k smrti; vendar Karol, 
zadovoljen, ce spravi bavarskega vojvodo samo iz njegove dezele, 
polajsal je obsodbo in mu dovolil iti v samostan. Tudi nekoliko 
Bavarcev je bilo pregnanih iz dezele, -ker so stali na Tassilovi 
strani. 35 ) Karol sam je sel 1. 788. na Bavarsko, tu uredil dezelno 
upravo in postavil namesto prejsnjega vojvode vec grofov. 36 ) Na 
ta nacin prislo je 1. 788. Bavarsko pod neposredno oblast Frankov 
in z Bavarskim tudi veeina slovenskih pokraj in, namrec celaKa- 
rantanija, obsegajoea sedanje Korosko, Kranjsko, Stajersko raz- 
ven vzhodnega roba, Pustersko dolino na Tirolskem in jugovzhodni 
del Avstrije. Pannonski Slovenci bili so takrat se odvisni od 
Obrov. Karol Veliki ni tedaj v krvavem boji premagal karantan- 
skih Slovencev in jih ni s silo primoral k pokorscini, temvec oni 
so se prostovoljno podali njegovi vrhovni oblasti ter zamenjali ba- 
varsko gospodstvo s frankovskim. Zato jim je pa tudi pustil njib 
domace vojvode in njih prejsnjo ustavo. 

Ko je Karol Veliki postal gospod na Bavarskem in si pri- 
dobil ob jednem velik del slovenske zemlje, hotel je ukrotiti tudi 
divje Ob re ali Avare. Ti so namrec 1. 788., kakor so vojvodi 
Tassilu obljubili, poslali jedno ceto na Bavarsko, drugo pa v Fur- 
lanijo, a bili ste obe tepeni. Hote se masevati prisli so Obri se 
tistega leta v vecem stevilu v drugic na bavarsko mejo, a tudi 
sedaj so bili poleg Ipuse premagani, mnogo jih je bilo ubitih in 
precej jih je tudi vtonilo v Donavi. 37 ) 

Meja med obersko in bavarsko oblastjo bila je takrat reka 
Aniza. 38 ) Kavnokar nasteti boji so pac Obre nekoliko ponizali, 
nikakor pa ne po zelji frankovskega kralja popolnoma ukrotili in 
unieili. Zato je hotel Karol vojsko tako dolgo nadaljevati, dokler 
bi jih ne podvrgel. 

Treba se je bilo za vojsko dobro pripraviti, kar se je zgo- 
dilo 1. 790. Takrat prisli so oberski poslanci h Karolu v Worms 
in nato je tudi ta poslal svoje k Obrom. 39 ) Boji naslednjega leta 
nam kazejo, da so bili zastonj vsi koraki oberskih in frankovskih 
poslancev. Karol pricel je torej 1. 791. agresivni boj z Obri. V 
Regensburgu na Bavarskem zbiral je vojake iz vseh svojih po- 
krajin, med njimi bilo je tudi mnogo Slovencev. 40 ) Jeden del ar- 
made vodil je sam na juzni strani Donave, drugi oddelek pod 
vodstvom grofov Theodorika in Meginfrieda sel je dalje po njenem 
severnem bregu, po reki sami pa so plavale ladije, napolnjene z 
zivezem in drugimi potrebnimi recmi. Prvikrat je postavil kralj 
svoj tabor pri Anizi, tedaj na meji bavarske in oberske zemlje. Tu 
ostane Karolova vojska tri dni in prosi bozjega blagoslova srec- 



104 

nemu izidu. 41 ) Prej ko ne takrat dobil je Karol od svojega sina 
Pipina, kterega je s posebno vojsko poslal iz Italije skozi slovenske 
dezele proti Obrom, 42 ) pismo, v kterem mu je ta naznanil, da je 
dne 23. avgusta srecno premagal obersko vojsko, unicil njih tabor 
in vjel kakih 150 Obrov. Porocil mu je tudi, da so se v tern boji 
posebno odlikovali patrijarh Pavlin (?) ; isterki vojvoda (Ivan) in 
grof (Erik). To pismo je Karola jako razveselilo in ukazal je celi 
svoji vojski slovesno praznovati sinovo zmago. Po njegovi zelji 
peli so litanije v ponedeljek 5., vtorek 6. in v sredo 7. septembra 
ter prosili Boga nove zmage in srecne vrnitve. Ob jednem hitel 
je Karol, da bi veselo novico naznanil svoji zeni Fastradi. 43 ) 

Nato se napoti Karol s svojo vojsko dalje proti vzhodu, pre- 
zene prednje oberske straze ter razrusi njih utrjena mesta ob reki 
Kampu in pri Kaumbergu. 44 ) Potem se pomika brez posebnih 
zgub dalje in potiska oberske cete nazaj. V kratkem casu pride, 
med potjo plenec, pozigajoc, pokoncujoc in morec, v Pannonijo do 
izliva Rabe v Donavo ter se tu nekoliko casa mudi. Ostal je vsega 
skupaj 52 dni v oberski dezeli in se vrnil potem z neizmernim 
plenom, vodec s seboj nestevilno mnozico ujetih moz, zen in otrok 
cez Sarvar (nekdanjo Sabarijo blizo Sobotice) v Regensburg na 
Bavarsko. Zgubil je Karol v tej vojski jako malo vojakov, le neka 
zivinska bolezen pobrala mu je toliko konj, da jih je komaj de- 
seti del prislo nazaj. 45 ) 

V naslednjem letu je Karol se zmerom mislil na boj z Obri. 
Zarad tega je ostal v Regensburgu in delal priprave za novo 
vojsko, kajti vzel je Obrom 1. 791. le jeden del njih dezele, glavna 
oberska trdnjava med Donavo in Tiso pa je stala se ravno tako, 
kakor poprej. Dal je napraviti 1. 792. premakljiv most cez Do- 
navo na Bavarskem, da bi laglje spravil svoje trume na drugo 
stran. 46 ) 

Leta 793. hotel je kralj nadaljevati svojo vojsko z Obri in 
popolaoma podvreci Pannonijo ; a med tern se mu je naznanilo, da 
so se Sasi zopet vzdignili. Ti so namrec komaj cakali, da bi se 
Karol zapletel v oberske boje. Ze 1. 792. poslali so svoje poslance 
k Obrom. 47 ) Kmalu potem so se vzdignili, napadli in pobili fran- 
kovsko vojsko in njenega poveljnika, grofa Theodorika. A prenaglili 
so se, kajti Karol takrat se ni pricel vojske z Obri in zato je 
sklenil, ko se mu je to naznanilo, pustiti Obre se nekoliko casa 
pri miru in se mascevati najprvo nad Sasi. 48 ) 

Ko so Obri videli, kako se frankovski kralj pripravlja na 
vojsko zoper nje, zaceli so se bati za svoj obstanek. Ker so bili 
razlicnih misli, kako da naj bi odvrnili preteco nevarnost, postali 
so med seboj nejedini. Jedna stranka, ktero je vodil neki tudun, 49 ) 
menila je, da bi bilo bolje podati se, kakor nadaljevati nesrecno 
priceto vojsko. V poletenskem casu 1. 795. prisli so oberski poslanci 
h Karolu k Labi blizo Luneburga ter mu naznanili, da je njih glavar 



105 

(tudun) pripravljen podati se in postati kristijan. 50 ) Takrat je bila 
moc oberskih khakanov mnogo manjsa, kakor v prejsnjih casih; 
posamezni velikasi so se le malo brigali za svojega vrhovnega gla- 
varja in dostikrat so delali politiko na svojo roko. 

Notranji razpori med oberskimi glavarji se tudi 1. 796. niso 
polegli, akpravno je pretila vojska s Franki. Obri so ubili svojega 
khakana in jugura ter na njuno mesto postavili nove moze. 5l ) 
To priloznost sta porabila slovenski vojvoda Vojmir in furlanski 
Erik ter udarila s svojimi cetami v zacetku tega leta na obersko 
zemljo. 52 ) Z zdruzeno mocjo vzela sta v kratkem casu brez po- 
sebnih tezav glavno obersko trdnjavo med Tiso in Donavo, ktero 
so Franki zarad njene zunanje podobe imenovali ring. Bila je 
velikanska ograja, sestavljena iz devet koncentricnih, po 20 ko- 
molcev visokib in ravno tako sirokih krogov, narejemh iz dre- 
vesnih debel, kamna in ilovice, in tako velika, da je obsegala vee 
vasi. V sredi teh krogov nakopiceni so bili neizmerni zakladi, 
kamor so jib spravljali Obri skozi vec kot dvesto let. 53 ) Trd- 
njavo obersko je razdrla in razrusila furLmsko-slovenska vojska, 
zaklade pa je poslal vojvoda Erik kralju Karolu v Aachen. Ne- 
koliko tega bogastva podaril je kralj rimskemu papezu, nekoliko 
cerkvam in samostanom, kar pa je se ostalo, razdelil je mej svoje 
zveste v sluzabnike. 54 ) 

Se tisto leto in sicer v poletenskem casu poslal je Karol 
svojega sina Pipina na celu Langobardov, Bavarcev in nekterib 
Svabov nad Obre, da bi si se bolj osvojil pannonske pokrajine. 
Ko je Pipin prisel onstran Donave blizo Tise na mesto podrtega 
ringa, obljubili so Obri v drugic zvestobo frankovskemu kralju, 
kar je Pipin tudi porocil svojemu ocetu na Sasko. Potem je sel 
v Dolenjo Pannonijo med Eabo in Dravo v okolico Blatnega je- 
zera in tu dolocil, da naj skrbi solnograski skof Arnon za pokri- 
stijanjenje tamosnjib Slovencev in Obrov. Potem se je vrnil v 
Aacben in prinesel s seboj iz Pannonije ostanke nekdanjega ve- 
likega zaklada. 55 ) S Pipinom prisel je v Aacben tudi tudun, ki 
je ze prejsnje leto poslal svoje poslance h Karolu. Tu se je dal 
s celim svojim spremstvom krstiti, prisegel je zvestobo in se vrnil 
potem z bogatimi darili v svojo domovino, kjer pa je kmalu po- 
zabil, kar je bil obljubil. 56 ) 

V naslednjih letib morali so se Franki pogostoma bojevati 
ne samo z Obri, temvec tudi z juznimi Slovani. V nekem letopisu 
beremo, da je Pipin 1. 797. s pomocjo Bavarcev in Langobardov 
udaril na Slovane, pustosil njib zemljo in potem, sklenivsi z njimi 
mir, vrnil se zopet k svojemu ocetu; o furlanskem vojvodi Eriku 
pa se cita, da je s frankovsko in langobardsko vojsko premagal 
Vandale ter podvrgel njih dezelo. 57 ) V nekem drugem letopisu 
stoji, da je poslal Karol 1. 797. jedno vojsko nad Obre, drngo pa 
pod vodstvom Pipinovim proti Venedom. 58 ) Ti Slovani (Venedi, 



106 

Vandali), o kterih je tu govorjenje, ne morejo biti drugi, kakor 
Hrvatje med Dravo, Savo in Liburnijskim morjem. Na Slovence 
ne moremo misliti, ker so bili takrat ze pod frankovsko vlado. 
Znano nam je, da je njih vojvoda Vojmir pomagal frankovski 
vojski uniciti Obre 59 ) Tu omenjenih Venedov pa tudi ne smemo 
zamenjati z Obri, kajti letopisee loci Venede in Obre, ko pravi, 
da je kralj poslal jedno vojsko nad Venede, drugo pa nad Obre 
ali Hune. 60 ) Prav mogoce je, da so se Obri, ker so bili sami 
preslabi, da bi mogli odbiti frankovske navale, zdruzili s Hrvati in 
tako tudi te zapletli v vojsko s Franki. 

Obri, ki so se pod novo izvoljenim khakanom 1. 797. zopet 
vzdignili, bili so vnovic premagani. Zato so meseca novembra 
istega leta prisli njih poslanci k frankovskemu kralju v njegov 
tabor v Heristall pri Weseri, prinesli mu bogatih darov in obljubili 
pokorscino. G1 ) 

Pipin in Erik premagala sta 1. 797., kakor je bilo receno, 
del Hrvatov med Dravo in Jadranskim morjem ter jih primorala, 
da so obljubili priznavati frankovsko oblast. A kmalu so besedo 
prelomili ter se 1. 798. zopet vzdignili. 2 ) Nato je vojvoda Erik 
sel v novic s svojo vojsko proti vzhodu, da bi jih premagal in 
prisilil k zvestobi. To se mu je tudi deloma pesrecilo, kajti raz- 
siril je frankovsko oblast na jedni strani do dalmatinske meje, 
na drugi pa cez Srem do Drave in Donave. G3 ) A ko je 1. 799. 
oblegal Trzat pri Reki, bil je zavratno ubit s pusicami in ka- 
meni. C4 ) Oglejski patrijarh Pavlin II. zlozil je po njegovi smrti 
lepo pesen, v kteri je izrazil svojo zalost zarad zgube milega pri- 
jatelja in povelical njegova dela. Ta pesen nam pripoveduje, da 
je bil Erik iz Strassburga ob Eenu doma, podpiratelj cerkvam, 
oce ubogim, pomocnik nesrecnikom, tolaznik vdov in ljubljenec 
duhovscine. Tudi nam pravi, da se je hrabro in vspesno bojeval v 
Pannoniji in na meji dalmatinski. C5 ) Tako je tedaj koncal svoje 
zivljenje Erik ali Henrik, vojvoda furlanski. 66 ) 

Ravno tega leta, kakor furlanski vojvoda Erik, zgubil je svoje 
zivljenje grof Gerold, kralj ev predstojnik na Bavarskem in svak 
Karola Velikega. Ko je dne 1. septembra 1. 799. urejeval v Pan- 
noniji svoje trume in se pripravljal, da bi napadel Obre, bil je z 
dvema drugima vred umorjen. Ne ve se, kdo je bil morilec, more- 
biti kak Ober ali pa kak nezadovoljen frankovski vojak. 7 ) 

"V naslednjih letih bilo je se nekoliko majhenih bojev z Obri. 
Leta 802. bili so ubiti Geroldov naslednik, Go tram, potem Ka- 
dalok in nekteri drugi pri Kiseku v Pannoniji; najbrze so jih 
Obri umorili. 68 ) 

Kaze se, da so bili Obri popolnoma podvrzeni se le 1. 803., 
ker meseca avgusta tega leta prisli so zopet njih poslanci v 
Regensburg in obljubili Karolu, ki se je takrat zavolj pannonskih 
zadev mudil na Bavarskem, zvestobo in pokorscino. Prisli so tjekaj 



107 

tudi zastopniki nekterih Slovanov, prej ko ne Slovencev in Hr- 
vatov, ter mu obljubili priznavati frankovsko oblast. C9 ) Takrat je 
Karol Veliki konecno razdelil vso zemljo, po kteri so v vecem 
ali manjem stevilu prebivali Slovenci, v dve mejni grofiji, v 
Iztocno in Furlansko. S to razdelitvijo hotel si je zagoto- 
viti vzhodne pokrajine svoje velike drzave in ob jednem opazo- 
vati politicne korake sosednih narodov, da bi jim takoj, ako bi 
se mu zdeli nevarni, napovedal vojsko in jih sprawl pod svojo 
oblast. 

Z divjimi Obri bil je tedaj koncan boj, v kterem se je pre- 
lilo veliko krvi, pomorilo mnogo ljudi in bib pokoncano obersko 
plemstvo. Cele soseske zgubile so svoje nekdanje prebivalce in 
kraj, kjer je stala oberska trdnjava, bil je tako razdejan in opu- 
stosen, da ni bilo dalec okrog nobenih cloveskih bivalisc. 7J ) Ta 
boj prinesel je posebno Frankom veliko koristi, ker dobili so iz 
Pannonije neizmernih zakladov in postali tako cez noc bogatini, 
akoravno se jim ni bilo treba veliko truditi, ker bojevali so se 
za njib prid Slovenci, Langobardi in Bavarci. 71 ) V pokrajinab, 
kjer so do sedaj prebivali Obri, zaceli so se siriti Slovani in po- 
tiskati svoje nekdanje tlacitelje zmerom bolj v kot. 72 ) Ze 1. .^05. 
obrnil se je oberski poglavar Kapcban, ki pa je pri krstu dobil 
novo ime Tbeodor, do Karola Velikega v Aachen in ga prosil da 
bi dal njemu in njegovemu ljudstvu novih bivalisc pri Nezider- 
skem jezern med Sobotico in Donavo v Gorenji Pannoniji, ker v 
dosedanji domaciji delali so mu Slovani prevec sitnosti .in n< po- 
koja. Cesar Karol je Theodora prijazno sprejel in mu spolnil 
prosnjo. Bogato obdarovan vrnil se je ta k svojemu ljudstvu ter 
je kmalo potem umrl. Njegov naslednik zval se je Abraham, ki 
se je dal dne 21. septembra 1. 805. krstiti pri reki Fischach" 
blizo Dunaja. 73 ) Temu je Karol Veliki celo do7olil, da se je smel 
posluzevati naslova khakan". 74 ) 

Ker razprtije med Slovani in Obri po Pannoniji niso nehale, 
poslal je Karol 1. 811. celo vojsko tjekaj, da bi naredila mir. Po 
zelji frankovskih poveljnikov poslali so Obri khakana in tuduna, 
podonavski Slovani pa svoje kneze k cesarju Karolu v Aachen, da 
bi poravnal prepire med njimi. 75 ) 

Kakor nam frankovski letopisec pripoveduje, poslali so 1. 822. 
razven nekterih slovanskih rodov tudi Obri iz Pannonije cesarju 
Ludoviku darila v Frankfurt poleg Mena. 7G ) Pozneje se le redko- 
krat omenja njih ime v zgodovinskih virih. Ostanki nekdaj tako 
mogocnih Obrov nahajali so se se v drugi polovici devetega sto- 
letja po nekterih krajih sedanje Dolenje Avstrije, kjer so obdelo- 
vali zemljo in placevali davke. ") Po njih imenovala se je precej 
dolgo casa ta pokrajina tudi Avarija. Nekteri Obri niso hoteli 
postati frankovski podlozniki in so rajsi pred kraljem Pipinom 
1. 79.6. pobegnili cez Tiso. 78 ) Te je bolgarski knez Krum pod- 



108 

vrgel in prisilil, da so mu pomagali pri njegovih napadih na Ca- 
rigrad. 79 ) Sploh. so pa Obri, ko so zgubili svojo samostalnost, kaj 
hitro zginili in pomrli. 80 ) 

Povedali smo, kako je Karol Veliki premagal in podvrgel 
divje Obre. Z njimi vred spravil je pod svojo oblast tudi vse tiste 
Slovence, ki so ziveli pod obersko vlado po Pannoniji. Na ta 
nacin postali so vsi Slovenci frankovski podlozniki. 

2. Domaci in tuji knezi po slovenskih dezelah v devetem 

stoletji. 

Leta 788. dobil je frankovski kralj Karol Veliki razven Ba- 
varskega tudi Korosko. Tamosnjim Slovencem je izprva pustil 
njih domace kneze in zupane, kajti bil je prevelik politikar, da 
bi jim bil prec v zacetku vrival tuje frankovske gospode. 8l ) Tudi 
se mora priznati, da so se Slovenci laglje navadili ziveti pod tujo 
vlado, ko so jim v prvem casu njih. odvisnosti zapovedovali do- 
maci knezi namesto tujih grofov. Krscanstvo se je gotovo hitreje 
razsirjevalo in utrjevalo med slovenskim _ narodom, dokler so ga 
spodbujali k novi veri domaci glavarji, ne pa tuji zapovedovalci. 

Mogoce je, da je 1. 788., ko je koroska zemlja prisla pod 
oblast Karola Velikega, vladal ondotnim Slovencem se vojvoda 
Valkun, 82 ) kajti cas njegove smrti nam ni znan. Za Valkunom 
zapovedovalo je pod Karolom in njegovimi nasledniki vec sloven- 
skih vojvod, kakor Ingo, 83 ) Vojmir, ki se je 1. 796. bojeval z 
Obri, 84 ) Pribislav, Cemika, Stojmir in Etgar. 85 ) Za 
temi vladali so po Karantaniji vojvode bavarskega rodu, namrec 
Helmwin, Albgarij in Pabon. 86 ) Zadnji izmed ten omenja 
ss ze v listini od 15. septembra 1. 844., 87 ) potem dne 12. oktobra 
1. 847. 88 ) in v listini od 1. oktobra 1. 859. 89 ) Leta 861. pa ga je 
kraljev sin Karlman pregnal s Koroskega ter se sam polastil 
dezele. so) 

Nasteti vojvode gospodovali so po Karantaniji med 1. 788.? 
ko je dobil zemljo Karol Veliki, in 861., ko je bil Pabon pregnan* 
Zadnji izmed slovenskih vojvod bil je Etgar, za njim prisel je ze 
tujec Helmwin. Kedaj? Najbrze so Slovenci zgubili svoje domace 
gospode kmalu po vstaji pannoskega Ljudevita, ker so mu po- 
magali bojevati se s Franki. Mogoce je, da se je to zgodilo 1. 828. 
V tern letu vzel je kralj Ludovik Pobozni furlanskemu mejnemu 
grofu Balderiku vse dezele, ktere je imel v svoji oblasti in jih 
razdelil med cetiri druge grofe. 9l ) Verjetno je, da so ravno takrat 
morali obcutiti tudi Slovenci po Gorotanu jezo frankovskega kralj a. 

Skorej v istem casu, kakor Korosko, dobil je Karol Veliki 
Istro od grske cesarice Irene. V tej dezeli postavil je za vojvodo 
Ivan a, 92 ) ki je pomagal Frankom v vojski proti Obrom. Ko se 
je pa pozneje njegovo ljudstvo pritozilo zoper njega, vzel mu je 



109 

cesar' Karol njegovo castno mesto, isterskim prebivalcem pa dovolil, 
da so smeli sami voliti svoje skofe, opate in posvetne glavarje. 9S ) 



V 

Cez vse dezele, ktere si je Karol pridobil na jugovzhodu 
svoje drzave, namrec cez Korosko, Iztocno marko, Pannonijo, 
Furlanijo, Istro, Liburnijo in Dalmacijo postavil je dva mejna 
giofa, da sta nadzorovala vojvode in grofe po posameznih dezelah. 
Mogoce je, da je reka Drava mejila pokrajine, ki so spadale pod 
delokrog furlanskega mejnega grofa od onih, ki so bile odvisne 
od mejnega grofa v Iztocni marki. Le kar se tice koroske dezele, 
niso vsi zgodovinarji jedini. Nekteri 9i ) mislijo, da je Karantanija 
stala pod nadzorstvom furlanskega grofa, opiraje se na neke Ein- 
hardove besede. 95 ) Drugi menijo, da so furlanski mejni grofje 
nadzorovali le juzni del Koroskega do Drave, severni del pa iz- 
tocni mejni grofje, 9e ) opiraje se tudi na besede Einhardove, ki pravi, 
da je cesar poslal palatinskega grofa Bertrika k Balderiku in Ge- 
roldu na Korosko. 97 ) Felicetti 98 ) pa misli, da je furlanski mejni 
grof razven dezel na juzni strani Drave nadzoroval do 1. 828. 
tudi celo Korosko in severni del Dolenje Pannonije med Dravo in 
Babo, opiraje se na Einhardove besede, da je bil mejni grof Bal- 
derik odstavljen, ker so Bolgari pustosili meje Gorenje Pannonije. ") 
Po besedah Felicettijevib bi Balderik ne mogel kriv biti bolgar- 
skili napadov na meji Gorenje Pannonije, ako bi se bila raztegala 
njegova oblast le na juzni strani Drave. Ne njega, temvec Gerolda, 
mejnega grofa v Iztocni marki, morala bi tedaj zadeti kazen, kar 
pa se ni zgodilo. 

Oba, Balderik in Gerold, bila sta varuha oberske ali pan- 
nonske meje. l0 ) Znano pa je, da se je Pannonija delila v Dolenjo 
in Gorenjo. Trditev Felicettijeva, da je mejni grof v Iztocni marki 
nadzoroval Gorenjo, mejni grof furlanski pa Dolenjo Pannonijo, ni 
verjetna. Da je bila Dolenja Pannonija med Rabo in Savo izro- 
cena furlanskemu mejnemu grofu, sklepati smemo iz tega, ker je 
ravno furlanski vojvoda Erik 1. 796. mnogo pripomogel, da so to 
pokrajino vzeli Obrom. 

Kar se tice koroske dezele, nadzorovali so jo morebiti izprva 
furlanski mejni grofje, potem pa od 1. 828. naprej najbrze mejni 
grofje v Iztocni marki. Od 1. 862., ko je Korosko dobil Ludovikov 
sin Karlman, ni bila dezela odvisna niti od teh niti od unih mej- 
nib grofov. Trditev, daje Drava delila Balderikov del Koroskega 
od Geroldovega, ne zdi se mi posebno verjetna. Drava je od 1. 811. 
delala mejo med oglejsko patrijarhijo in solnograsko nadskofljo. 
Politicna meja se tu ni mogla vjemati s cerkveno, ker je bila 
prva starejsa. Karol Veliki je najbrze 1. 803. dolocil meje med 
severno in juzno mejno grofijo. lo1 ) Takrat se gotovo ni vedel, da 



110 



bo moral osem let pozneje razsoditi prepir med oglejskim patri- 
jarbom in solnograskim nadskofom ter za cerkveno mejo dolociti 
reko Dravo. 



V severni mejni grofiji postavil je Karol Veliki za 
svojega namestnika najprej grofa Gerolda, prefekta Bavarskega, 
ki je bil 1. 799. umorjen. 102 ) Za njim sledili so Go tram, kterega 
so 1. 802. pri Kiseku ubili 1()3 ), potem Werinhar l04 ), Alberik, 
Gottfried 105 ) in Gerold II. 106 ) Zadnji izmed navedenih mej- 
nib grofov nastopil je svoje vladanje ze 1. 81 1., 107 ) ako ne prej, 
in 1. 831. ga se nahajamo v zgodovini. Cesar Ludovik je vsled 
njegove prosnje podelil 1. 828. samostanu v Kremsnranstru neki 
okraj v Grunzwitigau-u, na kterem so prebivali Slovani. 108 ) Nje- 
gov naslednik bil je Eat bod, ki se nam v zgodovini prvic po- 
kaze 1. 833., potem 1. 836., 844, 847. in 849. Najbrze je bil 
leta 855. odstavljen. 109 ) 

V juzni mejni grofiji nadzoroval je kot kraljev na- 
mestnik posamezne kneze in njih dezele po smrti grofa Erika (j- 799.) 
grofKadolaj do 1. 819., ll0 ) potem pa Balder ik, kterega je cesar 
Ludovik 1. 828. odstavil in razdelii njegove pokrajine v cetiri 
grofije. 111 ) 

Ker nam viri ne povedo, v ktere grofije je cesar razdelii 
Balderikove pokrajine, prizadevali so si novejsi pisatelji, da bi to 
dognali. Korosec Hansiz (Hanzic) misli, da so bile te grofije Ka- 
rantanija, Dolenja Pannonija, Furlansko z Istro in Kranjsko z 
Libumijo. 112 ) Njemu sledili so nekteri poznejsi pisatelji. Da se 
pa Hansizu ta razdelitev ni zdela popolnoma zanesljiva in ver- 
jetna, razvidi se iz njegovega, nekaj let pozneje (1. 1793.) izdanega 
dela Analeeta seu collectanea pro historia Charintbiae" (str. 303.), 
kjer pravi, da prvi pocetek poznejse furlanske, isterske, slo- 
venske in kranjske marke iskati nam je ze 1. 828., ko je bila 
razdeljena Balderikova mejna grofija. Tern besedam sledf Ankers- 
hofen 113 ) in misli, da so Balderikovo zemljo razdelili v furlansko, 
istersko, korosko in kranjsko marko. Cbabert 114 ) razlocuje Fur- 
lansko, Istro, gorenje Podravje (Ziljsko dolino in Gorenjsko) in 
Dolenjo pokrajino med Dravo in Savo (dolenje Stajersko in Do- 
lenjsko). Chabertova razdelitev zdi se mi jako samovoljna in nima 
skorej nikakorsne zgodovinske podlage. Tudi moram reci, da pri 
zadnjih dveh hipotezab, po kterih se ravnata Ankershofen in Cha- 
bert, pozabilo se je popolnoma na Dolenjo Pannonijo, akoravno 
je bila tudi ta, morebiti vsa ali pa samo zemlja med Dravo in 
Savo, pod Balderikovim nadzornistvom. Po mojib mislib razdelila 
se je Balderikova mejna grofija v Korosko s Kranjskim, Furlansko, 
Istro in Dolenjo Pannonijo. 115 ) 



Ill 

Kar se tice Dolenje Pannonije med Dravo in Savo, vla- 
dal je tu pod nadzorstvom mejnega grofa Kadolaja vojvoda 
Lj udevit, ki se je zarad njegovega prestrogega postopanja 1. 818. 
pritozil po svojih poslancih pri cesarji Ludoviku v Heristallu. 116 ) 
Pozneje zacel se je vojskovati s Franki in nazadnje bil je umor- 
jen 1. 823., ako ne ze 1. 822. l17 ) Njegov naslednik bil je najbrze 
vojvoda Katimir, ki se je 1. 838. vojskoval s Franki. 118 ) V 
zadnji cetrtini devetega stoletja nahajamo v tej dezeli vojvodo 
Br as lav a, ki se je J. 884. blizo Tullna sesel s cesarjem Karolom 
Debelim 119 ) in dobil od cesarja Arnulfa 1. 896. v fevd jugozahodni 
del Pannonije med Blatnim jezerom in korosko mejo z mestom 
Blatogradom. 120 ) 

Dolenjo Pannonijo med Dravo in Rabo pri Blatnem je- 
zeru dobil je okolu 1. 840. P r i v i n a od kralja Ludovika v fevd. m ) 
Leta 847. dal mu je ta kralj omenjeno zemljo v popolno 
last. 122 ) Najbrze 1. 861. so Moravci Privino ubili; 123 ) njegov na- 
slednik bil je Kocel, ki je vladal do 1. 874. Za njim dobil je 
vrhovno oblast cez Pannonijo Karl man, sin kralja Ludovika. 12 *) 
Jugozahodni del Pannonije, namrec mesto Ptuj z njegovo okolico 
dobil je grof Gozvin v fevd prej ko ne od Karlmana. 126 ) Ko je 
po smrti kralja Ludovika (f 876) postal Karlman kralj na Ba- 
varskem, prepustil je Pannonijo svojemu sinu Arnulfu. 126 ) L. 884. 
dobil je Pannonijo med Dravo in Donavo razven jugozahodnega 
kota, ki je se Arnulfu ostal, moravski knez Svetopolk in jo ime- 
noval Veliko Moravsko." 127 ) Svoj del Pannonije med karantansko 
mejo in Blatnim jezerom dal je Arnulf 1. 896. v fevd Braslavu, 
vojvodi Dolenje Pannonije med Dravo in Savo. 128 ) 

Glede Koroskega nam je znano, da je 1. 861. Karlman, 
sin kralja Ludovika, pregnal tamosnjega vojvodo Pabona. Kmalu 
potem (I. 862.), ko se je Karlman s svojim ocetom zopet spri- 
jaznil, prepustil mu je ta Korosko m ), a 1. 863. zgubil je to de- 
zelo, kajti njegov oce dal jo je grofu Gundakarju. 130 ) Naslednje 
leto dobil jo je Karlman v drugic. 131 ) Ko je dne 28. avgusta 
1. 876. umrl Ludovik, njegov oce, sledil mu je kot kralj na Ba- 
varskem in v slovenskih pokrajinah. 132 ) Koroski vojvoda postal 
je sedaj Karlmanov sin Arnulf. Ko pa je ta 1. 887. prisel do 
kraljeve casti 133 ), treba je bilo v njegovih dosedanjih pokrajinah 
postaviti nekoliko namestnikov. Grofijo v Krski dolini na Ko- 
roskem dobil je Euodpert, kterega omenja neka listina, spisana 
okolu 1. 888. 134 ) Svoje zivljenje je koncal 1. 893., ko je iskajoc zavetja 
pribezal v Svetopolkovo dezelo. 135 ) Vlistinah od 1. 895. in 898. ome- 
njen je mejni grof Li up old, ki je gospodoval po Karantaniji. 136 ) 

Koroski vojvode oddajali so posamezne grofije po Karanta- 
niji v fevd zasluzenim mozem. Tak grof bil je 1. 859. v Ad- 
montski dolini Y i t o g 1 a v (Witagowa), kteremu je vsled prosnje 



112 

grofa (vojvode) Pabona kralj Ludovik daroval nekoliko posestev. 137 ) 
Tudi Gundakar, preden je postal kraljev nainestnik na Koro- 
skem, bil je grof v Krski dolini 138 ) in kot tak bi bil moral po- 
magati dezelnemu gospodu v vojski. 139 ) BHzo Save, najbrze na 
sedanjem spodnjem Stajerskem, gospodoval je 1. 838. grof Sa- 
lachon, h kteremu je za malo casa pribezal Privina. 140 ) V Krski 
dolini na Koroskem zivel je slovenski plernenitas Svetopolk, 
kteremu je cesar Arnulf dne 4. septembra 1. 898. daroval zemljo 
med Krko in Muro, potem od planin pri Glodnici pa do izliva 
Olse v Motnico blizo Brez. 141 ) Dne 31. avgusta istega leta pa 
mu je podelil dvor na Krki in potrdil nektere fevde v Selcah. 142 ) 

V Iztocni marhi bil je, kakor je bilo receno, okolu 1. 855. 
odstavljen ondotni mejni grof Ratbod. Na njegovo mesto prisel 
je 1. 856. Karl man, najstarejsi sin kralja Ludovika. 143 ) Nekaj 
let pozneje (861.) razsiril je s pomocjo moravskega Rastislava 
svojo oblast do reke Inna ter pregnal s Koroskega in iz Panno- 
nije vse tiste vojvode, ki se niso hoteli izneveriti njegovemu 
ocetu. 144 ) Med pregnanimi bil je koroski vojvoda Pabon l45 ) in 
morebiti tudi Privinov sin Kocel. l4C ) Karlman je vsled svojega po- 
stopanja zgubil Iztocno marko, a oce izrocil mu je 1. 862., ko se 
je zopet z njim spoprijaznil, vladarstvo na Koroskem. l47 ) Za Karl- 
manom dobila sta Iztocno marko dva brata, grofa Willi elm in 
Engilskalk, ki sta 1. 871. padla v boji proti moravskemu knezu 
Svetopolku. Po njuni smrti vladal je v receni marki pod Karl- 
manovo vrnovno oblastjo grof Aribon. 148 ) Tega so 1. 882. En- 
gilskalkovi in Wilhelmovi sinovi pregnali iz dezele, a kmalu potem 
mu je dal cesar Karol Debeli Iztocno marko nazaj. 149 ) Potem je 
Aribon tu mnogo let gospodoval, kar nam pricujejo razne listine 
od 1. 876., 888, 889., 892. in se 1. 898. omenja ga fuldski leto- 
pisec. 150 ) 

V verdunski pogodbi od 1. 843. dobil je cesar Lotar z Ita- 
lijo vred tudi Furlansko in Istro. Okolu 1. 852. postavil je 
on ali pa njegov sin Ludovik zarad slovenskih napadov za fur- 
lanskega vojvodo grofa Eberharda 151 ), ki je omenjen v listini 
od 1. 855. l52 ) Za njim je nastopil vlado 1. 869., ako ne prej, 
Eberhardov sin Unroch ali Henrik, 153 ) potem pa tega bratBe- 
rengar. Ta je ze 1. 878. l54 ) in 879. l55 ) gospodoval po Furlaniji, 
kar je razvidno iz pisem papeza Ivana VIII. do njega ; 1. 888. pa 
je postal kralj v Italiji. 



V pokrajinah, ki so bile na meji velike frankovske drzave, 
vladali so pod Karolom Velikim in njegovimi nasledniki mejni 
grofje, ktere viri imenujejo: marcbiones, marcenses, eomites 
marchae, praefecti marcae, finium praefecti, finium principes, limi- 
tis custodes, limitis praefecti, duces, eomites" itd. 156 ) Njih na- 



113 . 

loga je bila, varovati drzavno mejo proti zunanjeinii sdvrazniku,- 
in zato so imeli veco oblast, kakor drugi grofje. Da bi laglje od- 
bijali sovrazne napade, potrebovali so prvic precejsnje stevilo vo- 
jakov, ktere so lahko sami vodili v boj, in drugic tudi mnogo 
dohodkov, da so lahko vzdrzavali svojo vojsko. Zato so dobili 
vcasi po vec grofij v svoje roke. 167 ) Veckrat bil je mejni grof- 
kake mejne grofije ob jednem vojvoda sosedne vojvodine. Tako 
je bil bavarski vojvoda Liupold tudi mejni grof v vzhodnih po- 
krajinah. 158 ) V nevarnih casih postavili so frankovski vladarji v 
jedni mejni grofiji po dva mejna grofa. 159 ) Od svojih podloznih 
ljudi pobirali so mejni grofje davke in razsojevali prepire. 160 ) Ker 
jim pa tega dostikrat ni bilo mogoce storiti, posebno v vojskinih 
casib ne, prepuscali so sodstvo svojim vikarjem ali podgrofom. 

Karol Veliki in nekoliko tudi ze njegovi predniki odstranili 
so v razlicnih pokrajinah frankovske drzave prejsnje dezelne voj- 
vode, napravili iz vojvodin po vec grofij ter v teb nastavili grofe. 
Pri Slovencih na Koroskem bila je v tern oziru izjema, kajti njim 
so vladali , tudi v devetem stoletji vojvode, ki so bili izprva 
slovenskega, potem pa bavarskega rodu. Ze v drugi polovici sed- 
mega stoletja gospodovali so po Gorotanu vojvode Borut, Hotimir, 
Gorazd in Valkun. 161 ) V zacetku devetega stoletja vladali so ko- 
roskim Slovencem najprej domacini Pribislav, Cemika, Stojmir in 
Etgar, potem pa vojvode bavarskega rodu Helmwin, Albgarij in 
Pabon 162 ), ki pa so bili nekoliko odvisni od bliznjih mejnih grofov. 
Ko je bil vojvoda Pabon 1. 861. pregnan, prisel je 1. 862. na nje- 
govo mesto Karlman, potem Gundakar (863 864) in za tern zopet 
Karlman (864 876). teh dveh beremo v virih, da sta bila 
kraljeva prefekta ali predstojnika na Koroskem. 163 ) Gotovo pa 
Earlmanovo in Gundakarjevo predstojnistvo ni imelo manjse ve- 
Ijave in manjse oblasti, kot vojvodstvo Pabonovo, Helmwinovo^ 
ali pa kakega druzega. Za* Karlmanom sledil je njegov sin Ar- 
nulf, kterega viri imenujejo vojvodo, 164 ) Samostojnost koroskih 
vojvod v drugi polovici devetega stoletja in tudi pozneje bila je 
tako velika, da so vladali v svoji vojvodini, kakor kaki kralji. 166 ) 
Dokaz temu so listine, ki govore o koroskem kraljestvu, ne 
pa o koroski vojvodini. 106 ) 

Vojvode bili so poveljniki svojim trumam proti zunanjemu 
sovrazniku. Znano nam je, da se je vojvoda Vojmir vojskoval z 
Obri l67 ). Vojvoda Privina l68 ) boril se je z Moravci l69 ), ravno tako 
tudi Karlman, vojvoda Arnulf peljal je svojo vojsko nad Normance 
in proti Svetopolku. Vojvode zapovedovali so grofom, ki so 
ziveli v njih vojvodini po posameznih grofijab in svojemu vojvodi 
pomagali v vojski. Po Karlmanovem nacrtu moral bi se bil ravnati: 
njegov grof Gundakar, ki je dobil od rijega precej velik del voj- 
skinih trum. 170 ) Vojvode skrbeli so tudi za notranje potrebe 
svoje dezele. Sklicovali so dezelne zbore, kjer so se posvetavali 

8 



114 

o raznih dezelnih zadevah in razsojevali prepire. 171 ) Vojvoda po- 
stati je mogel le tak svoboden clovek, o kterem se je vedelo, da 
bode dober vladar, pravicen sodnik in branitelj krscanske vere. 

Za ustanavljanje slovenskih vojvod sluzil je poseben obred, 
po kterem so se postavljali se v poznejsih casih na Koroskem. 
volitvi slovenskih vojvod na Koroskem pise Babnik 172 ) tako-le: 
Na ocetov stol, ki je stal pod Krnsko goro, vsedel se je kmet 
ter je nogi navskriz pricakoval kneza, ki se je z velikasi v kmecki 
obleki blizal ter drzal z jedno roko lisastega vola, z drugo lisa- 
stega konja. Ko pride knez s svojimi spremljevalci blizo kmeta, 
ta vprasa, kdo da je ta, ki se mu bliza. Spremljevalci odgovore^ 
da je to knez, ter kmetu, ki se dalje izprasuje, zagotove, da je 
svoboden clovek, da bode dober vladar, pravicen sodnik ter bra- 
nitelj krscanske vere. Konecno se kmetu za stol, kterega on pre- 
pusti knezu, obljubijo 60 belicev, zgoraj omenjeni zivali, kmecko 
obleko, ktero je nosil knez, ter oproscenje od vsega davka. Kmet 
nato kneza rahlo udari na lice, opomni ga, da naj bode zmerom 
zvest sodnik, ter se z zivalima vred odmakne. Potem stopi knez 
na stol, ponovi obljube, ktere so zanj ze njegovi spremljevalci 
storili, mahne z mecem na vse strani ter konecno iz svojega kmec- 
kega klobuka pije malo vode. Za tem je sledila masa v cerkvi 
Gospe Svete in popoludne je delil knez na vojvodskem stolu na 
gospesvetskem polji najeme ali fevde." 

Vsa svecanost vrsila se je v slovenskem jeziku. Slovenski 
kmet je v narodovem imenu dal le tistemu mozu knezevsko oblast, 
ki je prisel slovenski govorec in v obleki slovenskega kmeta pred 
njega. Nacin tega ustanavljanja nam kaze, da je vojvodo do nje- 
gove casti povzdignila le volja narodova, ne pa dedno pravo in 
tudi ne imenovanje po rimskem cesarji. Ne plemenitas, ampak 
kmet intervenira pri obredu ter izroci knezu oblast se le, ko je 
ta storil razne obljube. Narod ima tudi pravico kneza odstraniti, 
ako ni z njim zadovoljen. Moc slovenskih vojvod ni se mogla 
pod temi pogoji nikdar razviti tako, da bi vladali absolutno cez 
svoj narod. 

Chabert 173 ) in za njim Babnik m ) dokazujeta, da je ta obicaj 
ustanavljanja slovenskih knezov jako star, da so Slovenci na ta 
nacin ze v osmem stoletji postavili za vojvodo Gorazda in potem 
Hotimira, da ima ta obicaj svoj izvor v slovenskem pravu, ker 
nahajamo jednake navade tudi pri drugih slovanskih plemenih, in 
da se je k prvotnemu slovenskemu obredu pridruzilo v teku casa 
nekoliko tujega, kakor zagotovilo, da bode vojvoda branitelj krs- 
canske vere, potem podeljevanje fevdov in masa v cerkvi Gospe 
Svete. 

Karol Veliki pustil je Slovencem njih stari obred, po kterem, 
so si postavljali svoje vojvode, vendar so vplivali, kadar je bilo 
treba izbrati si novega vojvodo, odslej tudi frankovski kralji in 



115 - 

rimski cesarji. Po tem starem obicaji izvolili so si najbrze za 
vojvode Pribislava, Cemiko, Stojmira, Etgarja, Vojmira in pozneje 
vsled pritiska od zgorej Bavarce Helmwina, Albgarija in Pabona. 
Morebiti Karlmana in Gundakarja zato nobeden vir ne imenuje 
vojvod, ker ju ni na povedani nacin izvolil narod, temvec le kralj 
imenoval. Ako je ta hipoteza istinita, sledilo bi, da so koroski 
Slovenci povzdignili tudi Arnulfa, sina Karlmanovega, po starem 
obicaji za vojvodo, kar je tem bolj verjetno, ker je Arnulf dolgo 
casa zivel na Koroskem. 

3. Moravska drzava v devetem stoletji. 

(Pregled). 

Poleg reke Morave nahajamo v devetem stoletji dobro urav- 
nano Moravsko drzavo, ki ni obsegala samo sedanjega Moravskega, 
temvec se je razprostirala tudi cez severno Ogersko do reke Do- 
nave in gore Matre na jugu, do Torise na vzhodu in na severo- 
zapadu nekaj casa cez Cesko skorej do Devina poleg Labe. Prvi 
znamenitejsi knez, ki je tu vladal, bil je Mojmir. Zivel je v 
prvi polovici devetega stoletja. Prizadeval si je cedalje bolj utr- 
diti svojo drzavo in spraviti manjse moravske kneze pod svojo 
oblast. Pregnal je iz Nitranske pokrajine vojvodo Privino, ki je 
iskaje zavetja sel najprej k Ratbodu v Iztocno marko. 175 ) Mojmir, 
hotec postati popolnoma neodvisen od tujih vladarjev, moral se 
je vojskovati z Ludovikom Nemskim. Ta pride s svojo vojsko 
okolu srede avgusta 1. 846. na Moravsko, odstavi Mojmira in na 
njegovo mesto povzdigne za kneza njegovega necaka Rasti- 
slava. 170 ) Toda novi vladar, ki je pod vrhovno oblastjo nem- 
skega kralja zasedel knezevski prestol, tudi ni bil prijatelj Nem- 
cem in je cakal le ugodne prilike, da bi se otresel tujega jarma. 
Zidal je v svoji drzavi trdne gradove, sprejemal in varoval tlste, 
kteri so pribezali iz dezele Ludovika Nemskega, ter se zavezal z 
Bolgari in drugimi sovrazniki nemskega kralja l77 ) Prej ko ne bili 
so njegovi oni poslanci, ki so prisli 1. 852. h kralju Ludoviku 178 ), 
a kaze se, da je bilo pogajanje med Ludovikom na jedni strani, 
med bolgarskimi in moravskimi poslanci pa na drugi strani brez 
vspeha, ker ze prihodnje leto (853) vnela se je zopet vojska med 
Nemci in Slovani, v kteri so zmagovali prvi. 179 ) Dve leti pozneje 
(855) sel je kralj Ludovik.s svojo vojno proti Rastislavu, a vrnil 
se je cez nekoliko casa brez posebnega vspeha, kajti Rastislav se 
je hrabro branil v svojih utrjenih gradovih. Nemska vojska je 
nekaj casa pustosila Rastislavovo zemljo ter pozigala hise in vasi ; 
tudi je odbila napad jednega oddelka moravske armade na svoj 
tabor. Ko so pa Nemci odsli, prestopil je Rastislav meje svoje 
dezele, sel za njimi cez Donavo in pustosil njib. zemljo. 180 ) Iz 
neke listine od 1. 859. smemo sklepati, da je bil z Rastislavom 

a* 



116 

V zvezi Ratb"od, grof v Iztocni tnarki. 181 ) Kralj je nato pfej kb 
ne 1. 855. Ratboda odstavil, ker mu je postal nezvest, na njegovo 
mesto pa imenoval ]. 856. svojega najstarejsega sina Karlmana. 182 ) 
- Ker je Ludovik, kralj Yzhodnih Frankov l83 ), 1. 855. tako 
malo opravil proti Rastislavu, zbiral je torej nove trume in I. 858. 
postavil na noge tri armade; prva, kteri je ukazoval prej ome- 
njeni Karlman, imela bi iti na Moravsko proti Rastislavu, drugal 
pod Ludovikovim jednakoimenovanim sinom proti Bodricem in tretja 
pod Tachulfom proti luziskim Srbom. Ker so pa med tern prisli 
iz zapadne frankovske drzave poslanci in kralj a prosili pomoci, 
odlozil je boj s Slovani na poznejsi cas ter se napotil med Za- 
padne Franke. 184 ) 

Kralj Ludovik imel je tri sinove, ki so ravno tako hrepe- 
neli ; po vladarstvu in samostojnosti, kakor on sara in njegovi 
bratje v tisti dobi, ko je se zapovedoval njih oce, cesar Ludovik 
Pobozni. Najstarejsi sin dobil je od svojega oceta ze 1. 856. Iz-{ 
tocno marko. Ker pa slavohlepnemu Karlmanu ni bilo vsec, da 
se je moral v vaznejsih receh podvreci ocetovim ukazom, zelel 
je postati popolnoma samostojen. Zavezal se je z moravskim kne- 
zom Rastislavom proti svojemu oceta, vzel temu s pomocjo Mo- 
ravcev mnogo pokrajin ter razsiril svojo oblast na zapadu do Inna. 
Storil je tedaj ravno nasprolno od tega, kar je Ludovik zelel, 
kajti ta ga je poslal v Iztocno marko z namenom, da bi jo branil 
pred moravskim knezom. Karlman je Iztocno marko po svoji volji 
uredil, s Koroskega in iz Pannonije pa je pregnal vse tiste voj- 
vode, kteri so. ostali Ludoviku zvesti f ter jib. nadomestil s svojimi 
pristasi. l85 ) Med pregnanimi bil je tudi vojvoda Pabon, ki je, priU 
moran zapustiti Korosko, sel v Solnograd, l8G ) in morebiti pannonski 
knez.Kocel, kterega nahajamo dne 21. marca 1. 861. v Regens- 
hurgn; 187 ) Njegov ocePrivina padel je najbrze ravno tega leta v- 
boji s Karlmanovimi zavezniki. 188 ) '.:'. 

Karlmanov upor bil je njegovemu ocetu jako nevaren, ker 
pifvi -si je znal pridobiti mnogo veljavnib moz na Ludovikovem 
dvoru. Ka riman je ziyel v nezakonski zvezi z Ljutsvindo, hcerja 
plemenitasa Ernesta. Z njo imel je sina Arnulfa-j ki je pozneje 
postal celo rimski cesar. Omenjeni Ernest postal je Karlmanov 
zaveznik; tudi so stopili na njegovo stran trije Ernestovi necakij 
bratje Dto, Berengar in Waldo, potem grofa Siegihart in G-erolt" 
ter se mnogo drugih plemenitasev. Kralj Ludovik, spoznavsi ne 7 
varnost te zarote, sklical je tretji teden po veliki noci, t. j. konee 
aprila 189 ) 1. 861. zbor v Regensburg, kjer je zaslisal in obsodil 
nektere nezveste velikase. Ernestu je vzel vsa njegova dostojan- 
stva, njegovih neeakov ni mogel prijeti, ker so zbezali v zapadnd 
frankovsko drzavo,. ostale zarotnike pa je pomilostil, ker so spo- 
znali svojo pregrebo. 190 ) Tudi njegov sin Karlman, prisedsi 1:862; 
v Regensburg in obljubivsi zvestobo, zadobil je odpuscenje in se 



117 

celo vladarstva na Koroskem. Ankershofen misli, da je Karlman' 
dobil od svojega oceta 1. 862. razven omenjene dezele tudi Pan^ 
nbnsko marko in pa cetiri marke, ktere so nastale 1. 828. iz 
Furlanske grofije. l91 ) Vendar, ako v vire nekoliko natancneje po- 
gledamo, moramo reci, da je dobil samo Korosko. l92 ) 

Karlman, zadobivsi od svojega oceta bdpuscanje, zapustil je 
Regensburg ter sel v svojo novo pokrajino. Ako ne prej, nastalo 
je takrat med Slovenci marsiktero utrjeno mesto, ktero je bilo 
prava zaslomba v dezelo doslim tujcem, tako n. pr. mocno utr- 
jeni Blatograd, potem Krnski grad itd. Zivel je Karlman veeinoma 
na Koroskem in tukaj se je tudi bojeval s svojim ocetom Ludo- 
vikom. 193 ) 

Med tern so si Karlmanovi sovrazniki prizadevali, da bi ga 
zarad njegovega prijateljstva z moravskim Eastislavotn ocrnili pri; 
pcetu. Ta je njihovim besedam vrjel in, zapustivsi kraje. onstran 
Rena. sel je na Bavarsko, da bi bil blize svojega siiia in laglje, 
opazoval njegovo pocenjanje. 19i ) veliki noci dne 11. aprila 863. 
bil je kralj Ludovik v Solnogradn 195 ) in ostal v jugov'zhodriem 
delu svojega kralj estva celo prvo polovico tega leta. : Vsled mnogib 
pritozb proti Karlmanu izrekel je Ludovik v prico velike mnozice, 
da, dokler je on vladar in pri zivljenji, Karlman ne dobi nobene 
javne castne sluzbe. Ta je bil takrat ravno na poti, da bi sel k 
ocetu in se opravicil, a ko je slisal njegovo ostro dolocbo, vrnil 
se je na Korosko, botec najprvo tu pri svojib fevdnikib pocakati, 
da se ocetu jeza ohladi, in mu potem poslati zanesljive moze,. 
kteri naj bi zopet med njima napravili spravo. Med tern je nabral 
kralj Ludovik precej veliko vojsko, na videz, kakor da bi mislil 
z bolgarsko pomocjo napasti slovanske Moravce in njin kneza. 
Rastislava, v resnici pa je bilo to oborozenje namerjeno proti njer. 
govemu sinu na Koroskem. Tudi je poslal Ludovik nekega BHt- 
garija k svojemu bratu Karolu, kralju Zapadnib Frankov, in* ga^ 
prosil, da bi Karlmana, ako bi k itjemu pribezal, ne vzel V svoje 
varstvo. Vse jedno bi se bil morebiti Karlman ubranil svojega 
oceta v goratib krajih Koroskega, ako bi ne bil zaupal nadp'olo- 
vice svoje vojske grofu Gundakarju, kteri je imel braniti zemljo 
poleg reke Scbwarzaue. 196 ) Kralj Ludovik se je bil z Gundakarjem 
pogovoril in mu obljubil, da ga postavi za namestnika na Koro- 
skem, ako pristopi na njegovo stran in mu tako pripOmore k 
zmagi. Gundakar se je tedaj Karlmanu izneveril, a tudi pomoc, 
ktero je ta pricakoval od Rastislava, je izostala. Karlmanu tedaj 
ni druzega kazalo, kakor podati se svojemu ocetu, kteri je odslej 
ravnal z njim kot s svojim ujetnikom. l97 ) 

Gundakar, ki je tedaj 1. 863. postal kraljevi namestnik 
na Koroskem, 198 ) bil je, kakor je razvidno iz listine od 6. janu- 
afja 1. 864., jeden izmed koroskib grofov ter imel svoja posestva 
v Krski dolini na Koroskem. Vsled njegove prosnje podelil je kralj 



- 118 - 

Ludovik solnograskemu nadskofu Adalvinu nektera posestva na 
Koroskem, da ga je na ta nacin oprostil davka, kterega je moral 
vsakikrat dati, kadar je prisel nadskof na Korosko pridigovat. 
Iz dotiene listine je tudi razvidno, da je imel grof Gundakar 
nekdaj svoj dvor na Krki v Krski dolini, vendar v zacetku 1. 864. 
ne vec, ker takrat imel je kot kraljev namestnik svoj sedez v kakem 
kraljevem gradu. 199 ) 

Gundakar je le malo casa zapovedoval po Koroskem, ker 
je moral 1. 864. vladarstvo prepustiti kraljevicu Karlmanu. V tern 
letu meseea avgusta sel je Ludovik z veliko vojsko cez Donavo 
in zacel oblegati Rastislava v mestu Devinu. 2o ") Ker je imel mo- 
ravski knez premalo vojakov pri sebi, ni mogel uiti iz mesta, se 
manj pa sovraznikov odgnati, zato je moral nemskemu kralju ob- 
ljubiti zvestobo in dati toliko talnikov, kolikor jih je Ludovik 
zahteval. 2o1 ) Mogoce je, da je takrat Karlman spremljal svojega 
oceta na vojsko. 

Karlman je imel na Koroskem mnogo privrzencev in se celo 
tisti grofje, ki so ga bill pred jednim letom izdali, zvezali so se 
zopet z njim in ga povabili, da bi prisel nazaj. Ker pa je bil se 
zmerom ujetnik svojega oceta, posluziti se je moral zvijace, da 
mu je usel. Z izgovorom, da pojde na lov, popihal jo je eez mejo 
in kmalu je bil na Koroskem. Oce je sel za njim, in ko mu je 
sin obljubil pokorscino, dovolil mu je vladarstvo po Karantaniji. 202 ) 

Kralj Ludovik je ljubil svoje sinove in jim rad odpuscal 
njih prestopke, kar nam dokazuje njegovo postopanje proti sinu 
Karlmanu. Akoravno mu je ta postal veckrat nezvest, odpustil 
mu je vsakikrat. Leta 865., kmalu po veliki noci, pokazal je se 
ocitnejse svojo ljubezen do sinov, ker takrat je razdelil med nje 
svoje kraljestvo in jim prepustil resevanje manj vaznih zadev. 
Najstarejsi in najbojazeljnejsi sin Karlman dobil je Bavarsko in 
marke na meji slovanski in langobardski, tedaj tudi slovenske 
pokrajine na Koroskem, drugi sin Ludovik dobil je Vzhodnje 
Frankovsko in Sasko, najmlajsi Karol pa Alemannijo; oce sam 
si je obdrzal vrhovno oblast cez svoje sinove, potem pravice 
do drzavnega imetja in pri nastavljanji skofov, opatov in grofov. 2o3 ) 

Jako se je motil predobri oce, ker je mislil, da bo na ta 
nacin zadovoljil sinove. Njegovemu drugemu sinu Ludoviku 
bilo je jako nevsecno, da mu je oce vzel nektera posestva ter jih 
dal starejsemu bratu Karlmanu. Zacel je nabirati vojsko po Sa- 
skem in Thuringiji, da bi sel nad oceta. Nekdanja Karlmanova 
zaveznika, grofa Uto in Berengar, ki sta se bila 1. 861. udelezila 
upora, postala sta sedaj svetovalca Ludoviku in ta jima je obljubil, 
da ju povzdigne do nekdanje moci in slave. 2o4 ) Najbrze po priza- 
devanji imenovanega sina jelo je vreti po Iztocni marki in mnogo 
velikasev zavezalo se je z bliznjimi Slovani. pravem casu je 
prisel tjekaj kralj sam in upor zadusil. 205 ) Ludovik se je tudi 



- 119 

zavezal z grofom Werinharjem, kterega so 1. 865. pri kralji' tozili; 
da je spodbujal Eastislava k vojski zoper Nemce, in ki je vsled 
tega zgubil vse svoje castne sluzbe. 206 ) Ludovikov pomocnik bil 
je najbrze grof Gundakar, ki je tedaj postal nezvest svojemu kralju 
in nj ego vemu sinu Karlmanu. Prej ko ne moral je Gundakar ze ta- 
krat (866) ali pa ne dosti pozneje zapustiti Korosko in bezati k Mo- 
ravcem, kajti 1. 869.padel je v vojski, bojuje se na strani Rastislavovi 
proti Nemcem. 207 ) Uporni sin poslal je tudi svojega vojskovodjo Hen- 
rika k moravskemu knezu in ga ponizno prosil, da bi inu poniagal. Ko 
je kralj Ludovik vse to izvedel, izrocil je varstvo Bavarske dezele svo- 
jemu sinu Karlmanu, sam pa je sel v Frankfurt, kjer je bila zbrana 
velika mnozica kralju zvestih velikasev. Ko sin vidi, da je upor 
brezvspesen, pomiri se z ocetom meseca novembra (866) v Wormsu. 
Manj previden kot kraljev sin bil je jeden izmed Karlmanovega 
spremstva in prej ko ne Ludovikov zaveznik, namrec Guntbold, 
ker tudi ta se je vzdignil proti svojemu gospodu, pa bil je pre- 
magan in moral je bezati. 208 ) 

Omenili smo, da je od 1. 864. zapovedoval po Koroskem 
kraljevic Karlman. Leto pozneje dobil je se bavarsko dezelo ter 
jo branil 1. 866. pred napadom kneza Rastislava. 

Leta 868. pricela se je vecletna vojska med Nemci in Mo- 
ravci. 209 ) Nemski strankarski letopisci trdijo, da so v teh bojih 
zmagovali Nemci, kar pa ni vselej verjetno. Na Rastislavovi strani 
bojeval se je tudi grof Gundakar, nekdanji kraljevi namestnik na 
Koroskem. Kako nevaren je bil ta moz Nemcem, razvidi se iz tega, 
ker je kralj Ludovik, dobivsi novico o njegovi smrti, tako se 
razveselil, da je ukazal v Regensburgu, kjer je ravno bival, po 
cerkvah zvoniti z vsemi zvonovi. 2l0 ) Ravno tega leta, ko je padel 
Gundakar (869), meseca avgusta sklenil je kralj Ludovik iznova 
vojsko proti Slovanom. Svojega starejsega sina Karlmana poslal 
je proti Svetopolku, necaku kneza Rastislava, proti temu pa mlaj- 
sega sina Karola. Fuldski letopisec trdi, da so v teh bojih zma- 
govali Nemci, 2l1 ) kar pa ni verjetno. Hinkmar, nadskof v Rheimsu, 
nam pripoveduje, da so Nemci le malo ali pa nic opravili, pac 
pa veliko skodo trpeli. ( . . aut nihil aut parum utilita- 
tis egerunt, sed -damnum maximum retulerunt.") 
Ravno ta pisatelj pravi, da je Ludovik prvi cutil potrebo, skle- 
niti mir, ne pa Rastislav. Ludovik poslal je na Moravsko svoje 
sinove in pa nektere mejne grofe, da bi zopet napravili mir. 2i2 ) 

Kmalu potem (1. 870.) nastal je prepir med Rastislavom in 
Svetopolkom. Zadnji, hrepenec le po lastnem dobicku, zacel je iz 
politike pripoznavati vrhovno oblast Karlmanovo. S tern se je za 
nekaj casa tako spoprijaznil, da sta ga Karlman in njegov sin 
Arnulf izvolila za krstnega botra prvorojenemu vnuku, oziroma 
sinceku, kteremu so tudi dali botrovo, vendar nekoliko popaceno 
ime ^Zwentibold". 313 ) Rastislav se zarad ozke zveze med Nemci 



-^ 120 

in Svetopolkom razsrdi ter sklene zadnjega kot izdajalca do- 
movine umoriti. Ta ubezi o pravem casu. Rastislav gre za njim, 
da bi ga vjel, a zgodilo se je ravno nasprotno. Rastislav je prisel 
v Svetopolkove roke in ta ga je prepustil Karlmanu, ki ga je 
poslal na Bavarsko, kjer so ga meseca novembra oslepili. V za- 
pusceno Rastislavovo drzavo sel je se tisto leto Karlman, polastil 
se tamosnjih. mest in gradov ter razdelil zemljo po svoji volji. 2l4 ) 

Namesto Rastislava vladal je odslej na Moravskem Sveto- 
polk, ki pa je Nemcem postal se nevarnejsi, kot prvi. L. 871. 
dolzili so ga Nemci nezvestobe in ga tudi imeli nekaj casa vje- 
tega. Med tem so moravski Slovani, mene, da so Nemci njih kneza 
umorili, povzdignili na knezevski sedez Svetopolkovega sorodnika 
Slavomira, ki se je zacel bojevati s Karlmanovima vojvodama 
Engilskalkom in Wilhelniom. Nato Karlman izpusti Svetopolka, 
ker mu ni mogel dokazati nobenega prestopka, ter mu celo zaupa 
vojsko, da bi z njo pregnal Slavomira. Svetopolk pa, prisedsi v 
svojo domovino, sklene se raj si mascevati nad Nemci, ki so mu 
napravili tako sramoto, kot pa nad Slavomirom. Posrecilo se mu 
je popolnoma uniciti nemsko vojsko. Karlman mu je moral pre- 
pustitivse moravske talnike, ktere je imel po svoji drzavi, in biti 
zraven se zadovoljen, da mu je Svetopolk dal nazaj nekega Rat- 
boda. 2l6 ) Tudi je takrat Karlman zgubil velik del zemlje, ktero 
je dobil Svetopolk. V tej vojski padla sta tudi Karlmanova mejna 
grofa v Iztocni marki, namrec Engilskalk in Wilbelm. 216 ) Ker so 
bili njuni sinovi se premladi, postal je Aribon mejni grof v Iz- 
tocni marki. 2l7 ) 

"V prihodnjem letu (872) sli so Nemci zopet nad Moravce, 
a ti so jih. kmalu premagali in zagnali nazaj. 2l8 ) Nato je Sveto- 
polk napadel Karlmana v njegovi lastni pokrajini in ga skorej 
vjel. Ta nemudoma poslje svojemu ocetu porocilo, da naj mu hiti 
pomagat, ker drugace ga ne bo videl nikdar vec zivega. Kralj 
Ludovik se na to takoj napoti iz Metza v Regensburg in tu sklene 
1. 873. s Slovani premirje pod pogoji, ki za Nemce niso bili po<- 
sebno ugodni. 2l9 ) V naslednjem letu (874) meseca maja ali pa 
junija sklenili so v Forcblieimu na Bavarskem mir med Nemci in 
Svetopolkom, kterega je zastopal duhovnik Ivan iz Benetek. 22 ) 
Odslej je bilo Moravsko fakticno samostojno. 

Ker so se tedaj Slovani in Nemci nehali bojevati, bilo je 
Karlmanu mogoce obrniti svojo pozornost drugam. Dne 12. av- 
gusta 1. 875. umrl je cesar Ludovik II., sin cesarja Lotarja in 
necak Ludovika, kralja Bavarskega. 2al ) Zapustil ni nobenega 
moskega dedica, le jedno hcer Hermengardo. Njegova strica Lu- 
dovik in Karol Plesoglavec, kralj zapadnih Frankov, imela sta 
najveco pravico do zemlje umrlega cesarja. Jedna stranka v Italiji 
in z njo rimski pape2 odlocila sta se za kralja Karola, ki se je 
tudi prec tjekaj napotil, druga stranka pa si je zelela Ludovika 



321 

za svojega gospodarja. K zadnji stranki moramo pristevatt inidi 
Berengarja, mejnega grofa fnrlanskega, sina mejnega grofa Eber^ 
harda in Gizele, hcere Ludovika Poboznega. Kralj Ludovik poslal 
je v Italijo izprva svojega najmlajsega sina Karola Debelega, po-^ 
zneje pa Karlmaria, da bi se polastila zemlje in krone umrlega 
cesarja. Oba sta se morala bojevati s svojim* stricem, kraljem 
Karolom Plesoglavcem. Naposled pogodita se Karlman in njegov 
stric Karol poleg reke Brerite; Karlman je sel cez Alpe domov, 
Karol pa v Rim, kjer mu je papez Ivan VIII. dal na glavo be- 
sarsko krono. 22 ?) '<- 

Dne 28. avgiista 1. 876. umrl je v Frankfurtu Ludovik, kralj 
Bavarski., 223 ) Njegbvi trije sinovi, Karlman, Ludovik in Karol 
razdelili so si ocetovo zemljo meseca novembra istega leta. Najsta- 
rejsi sin, ki je ze prej vladal pod vrhovno bblastjo" svojega oceta j 
po Kofoskem in Bavarskem, dobil je k temu sedaj -se; vrhovno 
oblast cez 'Pahnonijo, Cesko in Mbravsko. 224 ) Vendar, kar' se zad- 
njih dveb dezel tice, bila je vrbbvna oblast . le navidezna, ker 
Cehi in Moravci bili so takrat fakticno samostojni. Prej ko ne 
takrat prepustil je Karlman svdj emu sinu Arnulfu Kbrosko, 225 ) y 
Iztocni marki pa je gospodoval pod Karlmaiiovim nadzbrstvbm; 
grof Aribon. 226 ) 

Karlman pa s tern se ni bil zadovoljen,' temvec brepenel je 
po veci moci in slavj. 'Pribodnje leto (877) nabral je precej ve- 
liko vojsko po Bavarskem in po slovenskih pokrajinab ter jo pe-; 
ljal v Italijo proti svojemu stricu Karolu Plesbglaveu. 227 ) Ta je 
bezal pred njim proti zapadu cez Mont Cenis, kjer je dobil mrz- 
lico in umrl v neki planinski koci dne 6. oktobra I. 877. 228 j V 
decembru istega leta sel je Karlman, pridobivsi si kraljevo krono, 
italsko, zppet na Bavarskb. 229 ) Pot v Italijo bila je zanj jako ospT. 
depolna, kajti nakopal si je tu bblezen, ki je trajala do njegove 
smrti. v spomladi 1: 880. 230 ) "' '_-.'. 

Po Karlmanovi smrti prisel je njegov brat Ludovik vRe- 
igensburg, kjer so se mu poklonili velikasi; Karlmanovemu niezaT- 
konskeinu sinu Arnulfu prepustil je se v bodoce Kbrosko. 231 ) Prej 
ko ne je Arnulf po smrti svojega oceta navadno zivel v tej de- 
zeli ter imel svoj sedez v jako utrjenem in Z mocvirjem obdanem 
Blatogradu. 232 ) Ko so 1. 882. Normani pustosili nemsko zemljo y 
trierskem okraji na Nemskem, sel je . med drugimi nad nje tudi 
Arnulf, da bi pomagal svojemu stricu, cesarju Karolu Debelemu. 
Ta pa je Normane odpravil s zlatom in srebrom, namesto z mecem 
v roki. 23 - 3 ) Omeniti moramo, da je Karol Debeli po smrti svojega 
brata Ludovika (f 20. januarja 1. 882. 234 ) zdruzil za nekaj casa 
vse vzhodnje fankovske dezele. 235 ) 

Od 1. 874., odkar sta Svetopolk in kralj Ludovik v Forch- 
-heimu sklenila mir, ni bilo bojev med Nemci in Moravci. Tern 



122 

bolj skrbel je Svetopolk med tern casom za notranje razmere svoje 
drzave. 

Povedali smo ze, da sta do 1. 871. v Iztocni marki gospo- 
dovala grofa Engilskalk in Wilhelm. Ko sta padla v boji, bili so 
njuni sinovi se premladi za vladarstvo. Zato podeli kralj Ludovik 
mejno grofijo grofu Aribonu. Ko so pa EngUskalkovi in Wilhel- 
movi sinovi postali polnoletni, zugali so grofu Aribonu, da ga 
umore, ako jim ne prepusti vlade v dezeli, kjer sta gospodovala 
njihova oceta. Nato se Aribon zaveze s Svetopolkom ter mu da 
za poroka svojega lastnega sina Isanrika. 236 ) Kmalu potem dobe 
Engilskalkovi in Wilhelmovi sinovi zase nektere bavarske velikase 
in z njih pomocjo prezeno grofa Aribona iz njegove dezele. Vse 
to se je godilo 1. 882. Vkljub temu pa da cesar Karol Debeli Iz- 
tocno marko grofu Aribonu nazaj. Tega je podpiral tudi Sveto- 
polk, ker je s svojo vojsko prijel njegove nasprotnike, pustosil 
njih zemljo in vjel na severnem bregu reke Donave Werinharija, 
druzega izmed treh Engilskalkovih sinov, in njegovega sorodnika, 
grofa Vezzilona. V tej stiski obrnejo se sinovi omenjenih mejnih 
grofov do Karlmanovega sina Arnulfa, ki je gospodoval po Koro- 
skem in po Pannoniji, ter ga prosijo pomoci, kajti od cesarja 
Karola samega pricakovali niso nic dobrega. Ko Svetopolk izve, 
da so imenovani sinovi dobili zavetje pri Arnulfu, poslje k temu 
1. 883. poslance ter mu ocita, da je sprejel v svoje varstvo nje- 
gove sovraznike in se zavezal z Bolgari, ki so preteceno leto 
rjapadli Moravsko. Preti mu z vojsko, ako ne neha podpirati nje- 
^ovih nasprotnikov. Ker pa Arnulf ni hotel izpolniti Svetopolkovih 
zahtevanj , sel je ta s svojo v razlicnih slovanskih pokrajinah 
nabrano vojsko v Pannonijo ter jo pustosil. Sovrazne trume so 
se povsod pred njim umikale in iskale zavetja v utrjenih gradovih. 
Tudi v naslednjem letu (884) sel je Svetopolk cez Donavo v Pan- 
nonijo in vzel seboj se vec vojakov. Toliko jih je bilo, da bi jih 
l^il videl opazovalec eel dan ob cesti memo marsirati. Pustosil 
je 12 dni Pannonijo, posebno pa pokrajine med Rabo in Iztocno 
marko, a naletel ni na nobeden sovrazen oddelek, ker so se vsi 
pred njim poskrili. Domov vrnivsi se pusti Svetopolk jeden del svojih 
vojakov poleg Donave. Ko to slisita najstarejsa Engilskalkova in 
Wilhelmova sinova, Megingoz in Pabo, napotita se s svojo vojsko 
proti, Donavi, da bi omenjeni oddelek napadla. A bila sta popol- 
norria pobita. Megingoz in Pabo utonila sta v Rabi, brat grofa 
Iperchtolda in mnogo drugih pa je bilo vjetih. Ko je vojska tra- 
jp,la ze poltretje leto, prisel je v jeseni 1. 884 cesar Karol Debeli 
sam v Iztocno marko in sklenil blizo Tullna mir s Svetopolkom. 
Ta je prisegel cesarju zvestobo in mu obljubil, da ne bo vec na- 
padal njegovih dezel, dokler bo on ziv. 237 ) Takrat je dobil Sve- 
topolk pod svojo oblast Pannonijo med Donavo in Dravo ter postal 
tako tudi vladar nekterim pannonskim Slovencem. 238 ) Vendar 



123 

jugozahodni del Pannonije med Blatnim jezerom in korosko mejo 
z mestom Blatogradom obdrzal si je Arnalf in ga dal 1. 896. v 
fevd vojvodi Braslavu. 339 ) Tudi ta se je prisel 1. 884. poklonit 
cesarju Karolu, ko se je mudil pri Tullnu. Cesar je potem sel 
cez Korosko v Italijo in novo leto praznoval v Paviji. 240 ) Sveto- 
polk in Arnulf poinirila sta se se le naslednje leto (88 5.) 241 ) Mo- 
goce je, da je Arnulfa k temu pregovoril njegov stric, cesar sam, 
ko je sel skozi Korosko. 

Akoravno je cesar Karol Debeli vladal v Nemciji in Italiji 
ter postal 1. 885. tudi kralj Zapadnih Frankov, vendar ni bil v 
stanu pregnati roparskih Normanov. Bil je slaboten na dubu in 
telesu. Mnogo velikasev ga je zapustilo in si zelelo Arnulfa, voj- 
vodo koroskega, za svojega vladarja. Karlov prvr kancelar Liut- 
ward sel je 1. 887. na Bavarsko, da bi se z Arnulfom dogovoril, 
kako naj bi vzeli Karolu vladarstvo. 242 ) Mnogo nemskih pleme- 
nitnikov je pozvalo Arnulfa, polastiti se kraljevega prestola. Me- 
seea novembra sklical je cesar drzavni zbor v Tribur, kamor so 
prisli nekteri njegovi privrzenci. Pa tudi ti so ga zapustili, ko je 
tjekaj dospel Arnulf in pripeljal seboj precej veliko vojsko, obsto- 
jeco iz Slovencev in Bavarcev. 243 ) Karol, od vseb zapuscen, moral 
je svoje dezele prepustiti Arnulfa in biti zadovoljen, da mu je ta 
podelil dobodke nekterih posestev na Svabskem. 2U ) A tudi teh 
ni dolgo uzival, ker je ze meseca januarja 1. 888. umrl. 245 ) 

Kakor vojvoda Arnulf, ki je odstranil cesarja Karola Debe- 
lega in se sam polastil kraljevega prestola na Nemskem, storila 
sta tudi Odon, grof pariski, ki je postal kralj Zapadnim Frankom, 
in pa furlanski vojvoda Berengar, ki se je dal kronati za italskega 
kralja 1. 888. 

Ko je koroski in pannonski vojvoda Arnulf prisel 1. 887. 
do kraljeve oblasti, treba je bilo v njegovih dosedanjih pokrajinah 
postaviti nekoliko namestnikov. Ruodpert, prej ko ne sin Wil- 
belmov in brat Megingozov, o kterih dveb smo ze govorili, dobij 
je grofijo v Krski dolini na Koroskem. Iz neke listine je razvidno, 
da je kralj Arnulf dal Eeginbardu, fevdniku solnograskega nad- 
skofa Theotmara v Ruodpertovi grofiji na Koroskem dve kmetiji, 
lezeci v Zeleznem na obeh straneh reke Krke. 246 ) Svoje zivljenje 
koncal je grof B-uodpert ako imamo povsod z jedno in isto 
osebo opraviti 1. 893., ko je pribezal v Svetopolkovo dezelo, 
iskajoc tu zavetja. 247 ) 

L. 887 ali pa nekoliko pozneje nastavil je kralj Arnulf En- 
gilskalka, sina jednakoimenovanega oceta, o kterem smo ze 
govorili. Dobil je prej ko ne Gorenjo Pannonijo med Rabo in 
Dunajskim lesom. 248 ) Imenovan je v listini od 1. 889., ktero je 
na njegovo priprosnjo podpisal kralj Arnulf. 249 ) Pozneje si je 
nakopal jezo tega kralja, ker mu je ugrabil njegovo nezakonsko 
hcer, in moral je bezati k Svetopolku. Cez nekaj casa mu je Arr 



124 

iiulf zopet odpustil ter ga postavil za inejnega grofa v Iztocni 
marki-(ako ne v Gorenji Pannoniji). S svojim samovoijnim posto- 
panjem razzalil je bavarske velikase in ti so ga 1. 893. v Regens- 
burgu vjeli, obsodili in oslepili. 260 ) 

V jeseni 1. 888. napotil se je kralj Arnulf v Italijo, sesel 
se v Tridentu z Berengarjem, kteremu je dal v fevd receno dezelo. 
Odtod vrnil se je cez Furlansko na Korosko in praznbval v Krn- 
skem gradu bozicne praznike. 251 ) V-tem kraji pbdpisal je "dne 
26. decembra dve listini ter podelil Mildruti, soprogi svojega to- 
eaja Heimona, vec posestev in podloznih ljudi. 252 ) Dne 20. janu- 
arja 1. 889. bil je v Blatogradu na Koroskem, kakor nam pricuje 
doticna listiria. 253 ) 

V sredi posta 1. 890. napotil se je kralj Arnulf v Pannonijo 
in se sesel v Omuntesbergu s Svetopolkom. 25 . 4 ) Najbrze je bilo 
treba takrat poravnati kake prepire, ki so nastali med njima. V 
naslednjenl letu poslal je Arnulf k Moravcem svoje poslance, da 
bi utrdili mir med njim in Svetopolkom, 26& ) kar pa ni nic poma- 
galo, ker 1. 892. ^vnela se je vnovic vojska. 

* '- ; - V zacetku tega leta prisel je Arnulf v Iztocno marko, da bi 
se se jedenkrat zacel pqgajati s Svetopolkom, cesar pa ta ni hotel 
storiti. Oba sta se pripravljala na vojsko. Arnulf sesel se je pri 
Hengstfeldu (blizo Wildona na sedanjih stajerskih tleh) z vojvodo 
Braslavom, kterega je pregovoril, da mu je obljubil pomoc v vojski 
zoper S vetopolka. Napravila sta tu nacrt cele vojske ter sklenila 
s tremi cetami udariti na Moravsko. Nato je Arnulf, pridobivsi si 
tudi Madjare na svojb stran, zbral svojo vojsko j peljal jb meseca 
julija proti Moravskemu in pustosil dezelo cetiri tedne. Meseca 
septembra poslal je poslance k bolgarskemu kralju Vladimiru, 
kterega je bogato obdaroval ter ga prosil, da naj bi Bolgari ne 
prodajali Moravcem soli, Arnulfovi poslanci, idoci k Bolgarom^ 
naredili so velik ovinek skozi Braslavovo dezelo, ker so se bali, 
da ne bi prisli Svetopolku v roke. Potovali so poleg Odre, pot em 
poleg Kolpe in dalje po Savi ; po ravno tej poti prisli so tudi nazaj. 
Svetopolk zavezal se je 1. 893. z mnogimi nezadovoljnezi v 
Arnulfovi drzavi, tako n. pr. z mejnim grofom Engilskalkom, kteri 
je iz bojazni pred svojim kraljem tudi za nekaj casa pribezal na 
Moravsko in tu dobil varno zavetje. S Svetopolkom bil je v zvezi 
Engilskalkov bratranec Wilhelm, kar pa je Arnulf kmalu zvedel 
in ga vsled tega dal kot veleizdajnika umoriti. . Wilhelmov brat, 
koroski grof Riiodpert, ubezal je o pravem casu pred kraljem 
na Moravsko, vendar ne v svojo sreco, kajti tu ga je doletela 
smrt, ktere ni pricakoval. 256 ) Da bi se Arnulf znosil nad Sveto- 
polkom, sel je sam v njegovo dezelo. Ker so ga pa Moravci 
povsod zalezovali in njegovo vojsko v zasedah riapadali, moral 
se je, premagavgi na poti. veliko tezav in nevarnosti, brez vspeha 
vrniti. nazaj na Bavarsko, 257 ) \ ;: '.1 



125 

Z velikim veseljem sprejel je kralj Arnulf riovieo o smrti 
Svetopolkovi 1. 894. Kako so se vsled njegove smrti radovalt 
Nemci, kazejo nam Fuldski letopisi, ki imajo za umrlega moza 
samo grde psovke. 258 ) Akoravno ja moravski knez pred smrtjo 
spodbujal svoja sinova, Mojmira in Svetopolka, da bi boj 
nadaljevala, vendar tega nista storila, temvec sklenila v jeseni 
navedenega leta mir z Nemci. 259 ) Takrat zaceli so se za Moravce 
in tudi za Slovence jako zalostni casi, kajti divji Madjari, ktere 
je bil Arnulf poklicalna pomoc proti Svetopolku, 26 ) prihrumeli 
so na Ogersko in si najprej osvojili zemljo med Tiso in Donavo. 
Potem so sli naprej, razsuli se po moravskem delu Pannonije 
ter tu ropali, ppzigali, morili mozake, otroke in stare ; zenice,- 
nilade pa odpeljavali seboj, da bi sluzile njih pobotnosti. 261 ) Na- 
pade v Pannonijo so veckrat ponavljali in jo nazadnje tako opu- 
stosili, da ni bilo 1. 900. v celi dezeli nobene cerkve. 262 ) Da bi 
bil kralj Arnulf laglje resil svoj jugozahodni del Pannonije pred 
madjarsko silo, dal je to pokrajino 1. 896. v fevd vojvodi Bra- 
slavu. 2C *) 

Arnulf je sicer v. jeseni 1. 894. sklenil mir z Moravei, a to 
je bilo le na videz, kajti za hrbtom porabil je vsako priloznost, 
da bi vnicil moravsko samostojnost. Posluzeval se je treh pripo- 
mockov, da bi dosegel svoj namen; prvic je netil notranji nemir 
na Moravskem in suntal jednega Svetopolkovega sina proti dru- 
gemu, drugic je tako dolgo pregovarjal ceske kneze, dokler se 
nisd Moravcem izneverili ter se z Nemci zavezali, in tretjic po- 
klical je Madjare proti moravskim Slovanom. 264 ) 

Nekteri novejsi nemski zgodovinarji si prizadevajo Arnulfa 
pred svetom oprati, reksi, da ni on poklical Madjarov proti Slo- 
Yanom, temvec da je na konci devetega stoletja nastala le taka 
govorica-med ljudstvom. Temu nasproti je treba opomniti, da 
jako zanesljivi viri imenujejo naravnost Arnulfa,. ki je pozval. 
Madjare na pomoc proti Moravcem. 266 ) Tudi je to jako verjetnoV 
ker Svetopolk je v mnogih bojih premagal Nemce. Gotovo je 
Arnulfa jako razveselilo, ker so ga Madjari tako hitro ubbgali in 
mu pomagali proti njegovemu najhujsemu sovrazniku. Da bodo 
Madjari kedaj Arnulfovim naslednikom nevarni, tega takrat se 
slutiti ni mogel. Sploh se je pa veckrat zgodilo, da se je ta ali 
uni vladar, ako je bil sam v zadregi, obrnil s prosnjo do tujega 
naroda. Tako n. pr. je 1. 893. prosil grski cesar Leon Madjare, 
da bi mu pomagali proti Bolgarom. 2e6 j Tudi nam je znano, da 
se je kralj Arnulf sam parkrat zavezal z Bolgari proti Sveto- 
polku. 2e7 ) 

Ko je v sredi meseca julija 1. 895. Arnulf zboroval v Re- 
gensburgu, prisli so tjekaj vsi ceski knezi, med njimi Spitihnev 
in Vratislav. Bili so se pred kratkim casom moravski zavezniki, 
a sedaj stopili so pod ntmsko vrhovno oblast. 268 ) Ker se je to 



126 

zgodilo vsled Arnulfovega prizadtvanja, pritozili so se pri njem 
zarad tacega postopanja moravski poslanci 1. 897., kar pa ni nic 
ppmagalo. 269 ) 

Ko je Arnulf pridobil Cehe na svojo stran in Madjare po- 
klical na Ogersko, zaeeli so njegovi namestniki, posebno pa grof 
Aribon in njegov sin Isanrik brez dvoma, ker je Arnulf to zelel, 
netiti sovrastvo in razprtijo med Svetopolkovima sinovoma. 'Tudi 
tu je Arnulf dosegel kmalu svoj namen, kajti brata Mojmir in 
Svetopolk zaeela sta se med seboj vojskovati. Ker pa je bil Mojmir 
mocneji, poslal je Arnulf mlajsemu izmed bratov, Svetopolku, 
pomocno vojsko pod poveljem Liupolda in Aribona, ki sta nato 
dalj casa po Moravskem pozigala in morila. Ko je prislo na dan, 
da so nemire med Mojmirom in Svetopolkom prouzrocili le Nemci, 
hotel je Arnulf sebe omiti na ta nacin, da je na videz kaznoval 
grofa Aribona in njegovega sina Isanrika ter jima za malo casa 
vzel Iztocno marko, ktero sta pa kmalu dobila zopet nazaj. 270 ) 

Z Moravci bil je v zvezi neki Bavarec Erimpert, kterega pa 
je Braslav dobil v svoje roke, prepustil grofu Liupoldu in ta ga 
je izrocil Arnulfu. 271 ) Po zimi med 1. 898. in 899. poslal je Ar- 
nulf v drugic na Moravsko svojo vojsko, ktera je po stari navadi 
po dezeli ropala, pozigala in pustosila. 272 ) Nekoliko pozneje 1. 899. 
napadli so Bavarci na jednaki nacin v tretjic moravsko zemljo. 
Osvqbodili so Svetopolka, kterega je njegov brat oblegal v nekem 
gradu, ter pripeljali njega in njegove privrzence seboj na Bavar- 
sko. 273 ) Kmalu potem umrl je Arnulf (f 8. decembra 1. 899.) in 
zapustil drzavo svojemu sestletnemu sinu Ludoviku, ki je prevzel 
vladarstvo dne 21. januarja 1. 900. 274 ) Tudi v tern letu ponovili 
so Bavarci se jedenkrat svoj napad na Moravsko. 275 ) Se le 1. 901. 
nehali so boji med Nemci in Moravci; Mojmir poslal je najprej 
svoje poslance v Kegensburg, kmalu nato sta sla v imenu nem- 
skega kralja pasovski skof Kichar in pa grof Udalrik na Moravsko, 
da bi podpisala mirovne pogodbe. 27e ) A dolgo se Svetopolkova 
drzava ni veselila blagodejnega miru, kajti nekaj let pozneje uni- 
cili so jo divji Madjari. 



m& 



Opazke k tekstu. 

IK! X. d-el-va.: 

Viri. (Str. 1 24.) 

') Da je ta razprava spisana 1. 873., povedal nam je (c. 14) doticni 
pisatelj z besedami: A tempore igitur quo dato et praecepto domni KaroU 
imperatoris orientdlis Pannoniae populus a Juvavensibus regi coepit praesuli- 
bus usque in praesens tempus sunt anni 75." VpraSanje je, kedaj je zafiel 
neznani pisatelj ta leta gteti. Na nekem drugem mestu (c. 8) nam pravl, 
da 1. 798, ko pie: ., . . anno videlicet nativitatis Domini 798 . . . ipse 
imperator (Karol Veliki) praecepit Arnoni archiepiscopo pergere in partes Sda- 
vorum et providere omnem Mam regionem et ecclesiasticum officium more epis- 
copali colere, populosque in fide et christianitate praedicando confortare. Sicuii 
ille fecit illuc veniendo . . ." Nekteri pisatelji, kakor "Wattenbach (Moil. 
Genu. Script. XI, p. 2), mislijo, da se mora namesto 1. 798 zafieti Steti 
1. 796., ko je kralj Pipin izro&il Pannonijo solnograkemu kofu. (Prim. c. 6). 
Vendar besede prvega citata praecepto domni Miaroli imperatoris" nam 
kazejo, da bi bilo to napacno. Leta 798. dobil je toraj solnograSki nadSkof 
Arnon od kralja Karola ukaz, iti v slovenske pokrajine, in 75 let pozneje 1 , 
t. j. 1. 873. in sicer pred smrtjo nadSkofa Adalvina (prim. c. 9) sestavil je 
neznani pisatelj ta spis. Ker je Adalvin umrl dne 14. maja 1. 873. (Auctat, 
Garsten. a. 873, Mon. Germ. Script. IX, p. 565. Necrolog. Salisburg. 
[Monum. Bdica, XIV, p. 365 squ.]), nastal je ta spis ze v prvih Setirih me- 
secih tega leta. 

2 ) E. Diimmler, Die pannonische Legende vom hi. Methodius. (Archiv 
f. Kunde osterr. Geschichtsquellen, Wien 1854, Xlll. Bd., str. 151 i. d.) 

3 ) Viek i djelovanje sv. Cyrilla i Methoda, Zagreb 1859, str. 222, op. 1. 

4 ) Gesch. d. Slawenapostel, str. 14. 

5 ) Pogl. 2. : v Po sihz ze vhsehi bog's milostivyi .... t nasa leta 
jazyka, radi nasego, o njemize sja ne be nihatoze nikolize popekl\>, na 
dobryi cim vhzdvize nasego uciteljet, blazenago Methodija." 

c ) Zitje sv. Metoda, pogl. 17: Ty (Metod) ze sz vyse, svjataja i distb- 
naja glavo, molitvami svoimi priziraj na ny, zelajustaja ttbe, izbavljaj ofa 
vhsjakoja napasti ucenilty svoja, i ucenije prostranjaja . . ." 

') Denkschriften der kais. Akademie d. Wissenschaften, Phil.-hist.. 
Classe, Wien, 1870, XIX. Bd. str. 203204. 

8 ) Pamatky dfevn. pisemn. Jihoslov. 

9 ) Denkschriften, op. cit., str. 214 i. d. 

10 ) Cyrill und Method, der Slawen Apostel, Prag 1823, str. 15. 

") Cyrill und Method, op. cit. str. 17. Mahrische Legende von Cyrill 
und Method. Prag 1826, str. 7. 

**) Dobrowsky, Cyrill und Method, str. 17 i. d. 

15 ) Kritische Versuche, Prag 1803, str. 16 i. d. 
,4 ) Mahrisfihe Legende, op. cit. str. 121 123. 

- 15 ) Archiv f. Kunde osterr. Geschichtsqu., XIH, str. 154. 

16 ) Tu podajam fcitateljem v podobi xegestov vsebino tistih pisem, 
ktera nam pojasnujejo delovanje slovanskih apostolov in zgodovino pannonsko- 



128 

morav&ke nadkofije v devetem stoletji. Zamogel bi pa kdo ugovarjati in 
reci, da bi bilo bolje, ako bi bil dal pisma natisniti od. besede do besede v 
izvirnem jeziku; drugi pa bi morebiti nasprotno zeleli kratkih regestov v 
slovenskem jeziku. Vendar, ako bi bil storil prvo, marsikdo ne bi razumel 
pisem, ktera so deloma 2e vefikrat drugod natisnena v izvirnem jeziku; v 
drugem slufiaji pa bi Citatelji premalo spoznali vaznost nekterih daljih. 
pisem. Kjer se nahajajo v pismih vaznejsa mesta, vvrstil sem med slovenske 
stavke citate v izvirnem jeziku. 

") Napa&no je, kar trdi to pismo, da je tudi Kocel prosil grkega 
cesarja Mihajla kr8anskih uSiteljev. Morebiti je Kocelovo ime prislo v pismo 
zarad nenatancnosti pri prepisovanji ali pa je bil papez" slabo poduCen, ko 
je pisal to pismo. 

18 ) Iz vsebine tega pisma je razvidno, da je bilo spisano po Cirilovi 
smrti (+ 14. febr. 869) in pred Rastislavovo nesreco 1. 870., ko so ga Nemci 
vrgli v je5o in oslepili (Ann. Fuld. a. 870; Hincmari ann. Bertin. a. 870 j. 
Ginzel, imajoS pred seboj namesto izvirnika MikloSicevo latinsko prestavo, 
ktero je. dal na svetlo Dum.mler (Archiv, op. cit., XIII, str. 159) in jo potem r 
sam ponatisnil v svoji knjigi Geschichte der Slawenapostel Cyrill u. Method,; 
Anh'ang, str. 26 in 44", trdi. (str. 8), da je to pismo nepristno. Vendar raz- 
logi, s kterimi hoce dokazati svojo trditev, so nicevi. Pristnost tega pisma 
je prav dobrp . dokazal Rafiki (Arkiv . za Jugoslav, povjestnicu, knj. IV., 
str.. 281 298). Tudi MikloSic (v svojih predavanjih) in Dummler (Archiv f. 
Kunde osterr. Gescb., XIII, str. 182) mislita, da to pismo ni ponarejeno. . 
Zadnji pravi na imenovanem mestu: To pismo je po svoji obliki in vsebini 
tako, . 4a ni nobenega uzrpka dvomiti o njegovi pristnosti. V tern pismu;, 
ktero se nahaja v 8. poglavji Zitja sv. Metoda, omenjeno je, da sta Kon- 
stantm in Metod prinesla ostanke sv. Klementa^v Rim in da ju je tu sprejel 
papez Hadrijan. Nasproti temu pa pisatelj Zitja sv. Metoda v ostalin po- 
giavjih popolnoma molci o prenosu Klementovin kosti, o Cirilu in Metodu. 
pa pripoveduje v 6. poglavji svojega spisa v da ju je sprejel papez Nikolaj.: 
Iz tega nasprotja sklepamo, da pisatelj 5jitja sv. Metoda ni sam sestavil 
tega pisma. 

19 ) ; Iz vsebine tega spomenika je razvidno, da je nastal prej ko ne v 
prvi Cetrtini 1. 873., namreS po izvolitvi papeza Ivana VIII., kar se je zgp- 
dilo okolu 14. dec. 872. (Jaffe, Reg. pont. Rom. p. 261.) in pred smrtjo 
nadSkofa Adalvina (f 14. maja 873. .[Auctai\ Garstense, a. 873; Necrolog. 
Salisburg. (Mpn. Boica XIV,. p. 365 sq.)],, tedaj v istem.Sasu, kakor spis De 
convers. Bagoar. et Carantan." 

20 ) Glede datuma glej opazko St. 19. . 

2 J) ;: Razvidno je iz vsebine tega pisma, da je bilo spisano. po izvolitvi 
papeza Ivana VIII, t j. po 14. decembru 872. in pred septembrom.l. 873.. 

22 ) Iz vsebine tega pisma je razvidno, daje bilo spisano ravno : takrat, 
kakor pismo pod St.. 4. 

2S ) Ako primerjamo vsebino tega pisma in instrukcije, ktere.je dal 
papez Ivan Vlil. jakinskemu skofu Pavlu (gl. spredaj St. 2, a. b. a), mo- 
xamo refii, da je bilo pismo na kralja Ludovika v istem Casu na ; Nem&ko: 
odposlano, kakor Skof Pavel. 

**) Mesto Ptuj, ktero je bilo nekdaj Privinovo in Kocelovo (gl. Conv. 
Bag. et Garant. c 11.), bilo je 1. 874. v oblasti grofa Gozwina, h kteremu 
se je napptil solnpgraSki nadgkof Theotmar, da bi mu posvetil v imenovanem 
mestu jedno cerkev. (Auctar. Garstense, a. 874: Dietmarus archiepiscopus 
ecclesiam ad Bettoue, Gpzvini comitis consecravitj' . Annal. s. Rtidberti 
Salisb.). Iz navedenega smemo sklepati, da ni bil knez Kocel takrat ve6 
med zrvimi in je najbr^e umrl v zafietku 1. 874. Boczek (op. cit.), Erben 
(op. cit.) in Ginzel (op. cit.).mislijo, da je Kocel 1. 877. se , zivel ' in da mu 
je v tern letu pape2 pisal pismo o zakonskib. zadevah. Wattenbach (dp. cit.) 
va. Radki ; {op, sit.) pa sta dpfcazala^ da je letnica ,,877." napaSna.. ImenoV 



129 - 

vano pismo- toraj ni bilo spisano 1. 877., temveS 1. 873. ali pa vsaj v za- 
fietkii 1. 874. Prej, kakor 1. 873., pa tudi ni moglo biti sestavljeno, ker je 
bil pisatelj tega pisma, kakov nam je znano, Se le v decembru 1. 872. iz- 
izvoljen za papeza. 

25 ) Erben datira po Palacky-jevem prepisu v vatikanskem arkivu r XIII. 
Kalendas Julii", namesto XVIII. Kalendas Julii". Zadnji datum je pravi. 
Prim. RaSki, Viek i djelovanje, str. 322, op. 

26 ) Dolgo <5asa se je mislilo, da je to pismo podvrzeno in da ga je 
sestavil neznacajni Wicking. (Prim. Ginzel, op. cit. str. 9 11.). Odkar pa 
so se nasle v britanskem muzeji v Londonu med dragimi pismi rimskih 
papezev tudi instrukcije Stefana VI. do njegovib. na slovansko zemljo poslanih 
legatov, ktere se po svoji vsebini deloma vjemajo z vsebino tega pisma, mo- 
ramo je smatrati za pristno. (Prim. Kres, I, sir. 352.). Ako bi trdili. da je 
to pismo podvrzeno, morali bi ravno to reci o imenovanih instrukcijah. 
To pismo bilo je spisano kmalu po izvolitvi papeza Stefana VI. (bil je iz- 
voljen okolti septembra 885. ; gl. Jaffe, Reg. pont. Rom. p. 294.), ko se ni 
prislo naznanilo o Metodovi smrti v Rim in pred iztiranjem slovanskih du- 
bovnikov z Moravskega, kar zamoremo sklepati posebno iz zadnjega stavka 
tega pisma. Ker so slovanski dubovniki morali 1 886. zapustiti moravsko 
zemljo, smemo sklepati, da je bilo pismo spisano najbrze proti koncu 1. 885. 

2 ') Kar se tiSe datnma, gl opazko 26. 

28 ) Ta poslanica bila je spisana 1. 900. in sicer po 21. januarji, ko je 
zacel vladati Ludovik, sin kralja Arnulfa, ter pred mesecem julijem, ko je 
umrl papez Ivan IX. (Jaffe, Reg. pont. Rom. p. 305.). 

29 ) Glede 6asa gl. opazko 28. 
s0 ) Gl. spredaj st. 17. 



IS II- cLel-u.: 
(iivotopis sv. Cirila in Metoda Str. 2568.) 

*) Zitje sv. Metoda, pogl. 5 : . . . Selunjane vbsi cisto slovenbsky 
besedujutb." Prim. Diimmler, Die pannonische Legende vom hi. Methodius 
(Archiv f. Kunde osterr. Gesch., XIII, str. 16i.. 

2 ) Zitje sv. Konstantina, pogl. 2: ,,Vb solunbsce grade be muzb jeterb 
dobrorodbnb i bogatb, imenemi Lbvb, predrbze sam drugarbskyi podb strati- 
gomh." Nestor. Kron. pogl. 20 : . . . jestb muzb w& Seluni, imenemb 
Lbvb. ..." Zitje sv. Metoda, pogl. 2. Translatio s. Clementis, c 1. 
Legenda Moravica, c. 1. 

3 ) Zitje sv. Konstantina, pogl. 2: . . . zivy ze sv podruzijenib svoimb, 
rodi 7 (. 3 .) otrocetb, otb nihbze bese mlacleisii, sedmyi Konbstanbtim fllosofb, 
nastavbnikb i uciteh nasb. u Prim, tudi Zitje sv. Metoda, pogl. 4: . . m sbdz 
sluzi jako rabz mbtibsu bratu. a Ginzel (Gesch. der Slawenapostel, str. 21, op. 
2) trdi, da je bil Konstan+in stareji, kakor Metod; a ker ni navedel nika- 
korsnih dokazov, nima njegova trditev nobene veljave. Zgodovinski viri na- 
vajajo vefiinoma najprej Konstantina ali Cirila in potem e le Metoda, ven- 
dar iz tega e ne smemo sklepati, da je bil prvi starejiSi, kot pa zadnji. 
Cirilovo ime stoji najbrze zato pred Metodovim, ker je uni prej umrl, kot ta. 

4 ) Translatio s. Clement, c. 1: . . . fuit quidam vir nobili genere, 
civitate Thessalonica ortus, vocabulo Constantinus, qui ob mirabile ingenium, 
quo ab ineunte infantia mirabiliter claruit, veraei agnomine fhilosopJtus 
est appellatus." Ravno tako pripoveduje Leg. Moravica, c. 1. Da so 
Konstantina zvali Filozofa, dokazuje nam bibliotekar Anastasij v svojem 
predgovoru k carigraSkemu cerkvenemu zboru 1. 869 z besedami: a Con- 
stantino FhiiosopihOf magnae sanctitatis viro. u (Mansi, Cone, coll., torn. 
XVI, p. 6. Ginzel, Gesch. d. Slawenapostel, Anhang, str. 43.). Ravno ta 
pravi v svojem pismu, ktero je pisal 1. 875. kralju Karolu: n Denique vir 
magnus et apostolicae sedis praeceptor Constantinus M*hilosophus. u (Gl. Do- 
datek k virom, t. 8.). Pape2 Hadrijan II. pie v svojem pisma do Ra- 
stislava, Svetopolka in Kocela: da poszla vam% blazenago filosofia Kost- 
jantina u in potem r jakoze jestb filojeof'Z nacah Kostjantinz u (Zitje sv. Me- 
toda, pogl. 8). V 5. poglavji Zitja sv. Metoda Sitamo: fagda cesarb Mi- 
haifa rece kz filosofu Kostjantinu", nekoliko nize r tu javi bogz filosofti 
slovenbsky knigy" in potem r sluziti fUosofu,"- V 15. poglavji istega spisa 
se nahajajo besede: ss filosofZWb prelozifo pbrbveje." Papez Ivan VIII. 
pisal je 1. 880. knezu. Svetopolku: n Litteras denique sclaviniscas a Constan- 
tino quandam phiiosopho repertas." (Gl. Dodatek k virom, t. 13). Tudi 
Zivotopisec sv. Konstantina zove ga skoraj v vsakem poglavji Filozofa. Ravno 
to nahajamo tudi v druzih virih. Le v spisu Convers. Bag. et Carant. c. 
14" stoji napacno: . . . . usque dum nova orta est doctrina Jflethodii 
phiiosoplii. 

5 j Konstantin je umrl I. 869. v 42. letu svoje starosti. Gl. Zitje sv. 
Konstantina, pogl. 18. 

6 ) Zitje sv. Konstantina, pogl. 3. 

7 ) Ravno tarn, pogl. 2. 



131 

8 ) Ravno tam, pogl. 4. 

9 ) To trdi bibliotekar Anastasij v svojem pismu do kralja Karola 
1. 875. (Ginzel, Gescb. d. Slawenapostel, Anhang, str. 44, t. 2). - 

10 ) Zitje sv. Konstantina, pogl. 3: . . . uce se izb ustb knigarm sve- 
tago Grigorija bogoslova." 

il ) Mansi, Concil. coll., XVI, p. 6: . . . Qui (Photius) quum a Con- 
stantino Philosopho, magnae sanctitatis viro, fortissimo eius amico 9 
increpatus fuisset. . ." 

Vi ) Zitje sv. Konstantina, pogl. 4. 

13 ) Denkschriften der k. Akademie. Phil.-hist. Classe, XIX, str. 208. 

n ) Prim, besede, ktere ima Leg. Bohem., c. 1: . . . sanchis Cyrillus, 
graecis et latinis apicibus sufficientissime instructus." 

15 ) Translatio s. Clementis, c. 2. 

1R ) Zitje sv. Konstantina, pogl. 8. in 13. Ravno ta vir nam pripo- 
vedoje, da je Konstantin, potujoc" h Kozarjem, nael na Krimskem polotoku 
evangelij in psalterij. pisan v ruskem(?) jeziku in se potem naufiil od ne- 
kega cloveka tudi ta jezik (pogl. 8 : ^obretb ze tu jevaggelije i psaltyrb vo' 
s'bsUtf pismeny pisano i cloveka obretb glagoljusta toju besedoju i besedovavb 
Sb nimb i silu reci prijemb, svojej besede prikladaje, razluci pismena, glasbnaja 
i sbglasbnaja, i kb bogu molitvu dnze vb skore nacetb cisti i skazati." Prej 
ko ne bila sta evaegelij in psalterij, o kterih je tu govorjenje, spisana v 
gotbskem jeziku, v kterega je prestavil kof Vulfila celo sveto pismo. V de- 
vetem stoietji bilo je prav labko zamenjati Rbose a , ki so govorili nor- 
manski, ne pa slovanski jezik. z Gotbi, kajti oboji bili so Germani. (Prim. 
Denkscbriften der k. Akademie, op. cit., XIX, str. 210.) 

n ) Prim. Nestorjevo Kroniko (pogl. 20.): . . . jestb muzb vs Seluni, 
imenemb Lbvb, i sutb u nego synove raxumivi jazyleu slovenftslsu." 

1S ) Zitje sv. Metoda, pogl. 2: . . . cesarb, uvedews bystrostb jego, 
knjazenije jemu dastb dbrzati slovenbsko." Iz teh besed ne smemo sklepati, 
da ga je cesar povzdignil za kneza, temveS postavil ga je samo za svojega 
upravitelja^ ali namestnika. 

19 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 3. Prim, tudi besede v Zitji sv. Kon- 
stantina, pogl. 7. Translatio s. Clem., c. 11. 

20 ) Da Metod ni bil samo menih, temvec" tudi magnik, dokazuje nam 
Translatio (c. 9.), ki pravi, da sta bila oba, Konstantin in Metod, v Rimu posve- 
Sena za Skofa. Bila sta torej pred svojim dobodom v Rim dubovnika. 
Ravno ta legenda nam pripoveduje (c. 7.), da sta Konstantin in Metod, pri- 
edi na Moravsko, zafiela mladenfie pripravljati za duhovski stan (Coepe- 
runt . . . officio, ecclesiastica instruere" ). Tega bi gotovo ne bila storila, ako 
bi ne bila sama dubovnika. Da sta bila oba masnika, razvidno je iz gla- 
golove mnozine coeperunt" . Tudi iz Bolgarske legende (Vita s. Clementis, 
c. 3.) smemo sklepati, da je bil Metod ze pred svojim dohodom v Rim 
masnik. Dalje bi bilo jako nenavadno, ako bi bil grgki cesar poslal za mi- 
sijonarja na Moravsko kakega nedubovnika. Napafino je torej, kar Citamo v 
Zitji sv. Metoda (pogl. 6), da ga je e le pape2 Nikolaj posvetil za masnika. 
Imenovani pape2 tega nikakor ni mogel storiti, ker je bil ze mrtev, ko sta 
prila solunska brata v Rim. Tudi se doticne besede 6. poglavja slabo vje- 
majo s tern, kar fiitamo v 4. pogl. navedenega spisa, namrefi, da sta botela 
ze grSki cesar in pa njegov patrijarb Metoda povzdigniti za nadskofa. 

21 Rafiki, Viek i djelovanje, str. 88. Stare, Obfina zgodovina, III, 
str. 428. i v drugod. 

2a ) Zitje sv. Konstant., pogl. 5. 

23 ) Ravno tam, pogl. 3. 

24 ) Zitje sv. Konstantina, pogl. 4. 

25 ) Translatio s. Clementis, c. 1: . . . Jionorem quoque sacerdotii ibi- 
dem (v Carigradu), ordinante Domino, est adeptus." Leg. Morav., c. 1. 
Prim, tudi Zitje sv. Konst., pogl. 4. 



132 

2B ) Zitje sv. Konstantina, pogl. 6. 
2T ) Ravno tarn, pogl. 7. 

28 ) Mansi, Concil. coll., XVI, p. 6: . . . Photius idem duarum unum- 
quemque hominem animarum consistere praedicabat. Qui quum a Constantino 
Philosopho, magnae sanctitatis viro, fortissimo ems amico, increpatus fuisset, 
dicente : cur tantum errorem in populum spargens, tot animas inter fecisti ? Re- 
spondit : non studio quemquam laedendi, talia, inqait, dicta proposui; sed pro- 
band^ quid patriarcha Ignatius ageret. . ." 

29 ) Zitje sv. Konstantina, pogl. 7. 

30 ) Eavno tarn, pogl. 8. in dalje. Translatio, c. 1. Leg. Mora- 
vica, c. 1. 

3t ) Prim. Ginzel, Gesch. d. Slawenapostel, str. 25, op. 3. 

32 ) 2itje sv. Konstant., pogl. 10. in 12. Zitje sv. Metoda, pogl. 4. 

ss ) Ra6ki, Yiek i djelovanje sv. Cyrilla i Methoda, str. 102. 

84 ) Zitje sv. Konstantina, pogl. 8-12. Zitje sv. Metoda, pogl. 4. 
Translatio v s. Clementis, c. 2 6. Leg. Moravica, c. 2 3. 

35 ) 2itje sv. Konstantina, pogl. 13. 

S6 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 4: ,.. monastyri, ize naricjajetb sja 
Polihron i s. u 

37 ) Ann. Fuld. a. 863. (Mon. Germ. Script. I, p. 374). 

38 ) Ginzel, Gesch. d. Slawenapostel, str. 33, op. 3. Ra6ki, Viek i 
djelovanje, str. 136. 

S9 ) Zitje sv. Konstantina (pogl. 14), Translatio s. Clem. (c. 7.) in pa 
Moravska legenda pripovedujejo samo o Rastislavu, da se je obrnil s 
svojo prosnjo v Carigrad; Zitje sv. Metoda (pogl. 5.) imenuje Rastislava 
in Svetopolka; ruski kronist Nestor (pogl. 20.) pa omenja Rastislava? 
Svetopolka inKocela. Izmed teh treh Kocel takrat gotovo ni prosil v 
Carigradu dnhovnia pomofinikov, ker 2ivel je v tistem casu v prijateljskih 
razmerah z nemgkim kraljem in nemkimi duhovniki. bo2i& 1. 864. priel 
je solnograslri nadkof Adalvin sam v Kocelovo glavno mesto Blatograd in 
posvetil v naslednjih dneh vefi cerkva v njegovi dezeli (Conv. Bag. et Carant, 
c. 3). Tudi je treba pomisliti, da so Moravci nekoliko prej (okolu 861) 
ubili Kocelovega ofieta Privino. Verjetno pa je, da se je z Rastislavom 
vred obrnil do carigraSkega cesarja njegov nefiak Svetopolk. Zitje sv. Kon- 
stantina (pogl. 14.) pravi, da se je Rastislav prej s svojimi knezi posve- 
toval. ( B . . . siveti, sttvori sb knezi svoimi Moravljani.") Gotovo je bil med 
temi knezi tudi Svetopolk. 

40 ) Translatio s Clemnnt., c. 7. Prim, tudi Zitje sv. Konst.. pogl. 14. 

41 ) Pogl. 20. 

42 ) Ann. Fuld. a. 874. omenjajo nam Benefiana Ivana. 
4S ) Zitje sv. Metoda, pogl. 5. 

44 ) Prim. Ginzel, Gesch. d. Slawenapostel. str. 38, op. 1. 

45 ) Translatio, c. 7: ^Imperator. . . Philosophum in terram Sclavorum 
simul cum Methodio germane suo transmisit copiosis valde Mi de palatio suo 
datis expendiis." Prim, tudi Moravsko legendo (c. 4) in Zitje sv. Kon- 
stantina (pogl. 14). 

4e ) Bolgarska legenda (c. 2\ Moravska leg. (c. 4) in Ceska leg. (c. 1). 

47 ) Translatio, c. 7: Exeuntes igitur extra civitatem obviam honorifice 
et cum ingenti laetitia receperunt eos. a Ktero mesto je to bilo, ni nam znano. 
Safafik (Slov. staroz., nemka prestava, str. 474) misli, da je bilo mesto 
Velehrad na Moravskem. 

48 ) Zitje sv. Konstantina, pogl. 15. Zitje sv. Metoda, pogl. 5. 
Translatio c. 7. Leg. Moravica, c. 5. et 6. Nestorjeva kronika, pogl. 20. 

49 ) Translatio, c. 7 : Coeperunt itaque ad id quod venerant per agendum 
studiose insistere, et parvulos eorum litteras edocere, officio, ecclesiastica in- 
struere, a 



133 



5<A 



) tern pie menib. Hraber (Safafik, Pamatky dfevn. pisemn. Jiho- 
slov., str. 89): Prezde ubo Slovene neimeho knigz, no crztami i rezami cbtehp , 
pogani spste. Krzstivse ze -se, rimbskami i grzcbskymi pismeny nozdaaho se pi- 
sati slovenbskp recb bezz tcstroenia." Z latinskimi crkami pisal je prej ko 
ne slovenski vojvoda Ingo, ki je zivel okolu 1. 800, akoravno so se mu 
najbrze zdele jako neprakticne pri pi.sanji slovenskega jezika. Zat6 je raz- 
glasil svoje ukaze dostikrat na nepop'sanih listih (Conv. Bag. et Carant. c. 7). 

51 ) To nam potrjuje pape2 Ivan VIII. v svojem pismu do Svetopolka: 
Litter as denique sclaviniscas a Constantino quondam phllosopho repertas, . . . 
iure laudamus." (Gl. Dodatek k virom, t. 13). Ravno to dokazujejo tudi 
drugi viri, kakor Zitje sv. Metoda, pogl 5; Bolgarska legenda, pogl. 2; 
menih Hraber (op. cit. str. 91) ; Zitje sv. Konstantina, pogl. 14. Tudi spis 
Conversio Bag. et Carant. c 12" omenja novo slovansko abecedo z bese- 
dami: quidam Graecus Methodius nomine noviter inrentis sclavinis litteris 
linguam latinam doctrmamque romanam atque litteras auctorales latinas phi- 
losophise superducens vilescere fecit cicncto pnpulo ex parte missas et evangelia 
ecclesiasticumque officium illorum qui hoc latine celebraverunt." Tu navedeni 
stavek nikakor ne trdi, da je Metod iznagel novo abecedo. Napacne pa so 
besede, ktere ima Excerptum e libello de conversione Carantanorum" in ki 
se glase: quidam Sclavus ab Hystrie et Dalmatie partibus nomine Metlwdius 
qui adinvenit sclavicas literas." Ta napaka je nastala prej ko ne vsled ne- 
vednosti in nenatancnosti doticnega pisatelja. 

52 ) Nestor, kron. pogl. 20: . . . / poslaja vz slovenbskuju zemlja kzRasti- 
slavu i Svjatopolku i Kocelovi. sima ze prisbdzsema nacasta szstavljati pismena 
azzbukovbnaja slovemsky." Pisatelj Pannonske legende (Zitje sv. Met >da, 
pogl. 5.) pravi, da sta sestavila slovanska pismena ze pred svojim odhodom 
na Moravsko, km* se mi pa ne zdi verjetno, ker solunska brata morala sta 
se najprej prepricati, da je sestava nove abecede jako potrebna, in to pre- 
pricanje dobila sta gotovo se le med slovanskim narodom, ne pa o o^idji 
carigrakeg_a mesta ali pa na gori Olympu. 

53 ) Safafik, Pamatky, op. cit. str. 91 : . . . jako vz vremena Mihaila 
cbsare grzcbska i Borim kneza blzgarbska, i Rastica kneza morarbska, i 
Kocele kneza blatbnbska. vz let ze otz szzdania vbsego m>ra ST3.S" (t. j. 
6363). Grki letopisci racunajo od stvarjenja sveta pa do Kristusovega 
rojstva vcasi 5508, vcasi pa le 5500 let. Po prvem racunu '6363 5508 = 
855) bi dobili leto 855. po Kristusu, po drugem (63635500 863) pa 1. 
863., v kterem je sestavil Konstantin staroslovensko azbuko. Da je zadnje 
leto pravo, razvidi se iz besed meniha Hrabra samega, ki pravi, da se je 
to zgodilo za casa blatenskega kneza Kocela, ki je nastopil vladarstvo, kakor 
nam je znano, Se le okolu 1. 861. 

54 Zitje sv. Konstantina, pogl. 14: v . . . i abije sblozi pismena, i na- 
cetb besedu pisati jevangelbsku : isprbva be slovo, i slovo be u boga, i bogb be 
slovo i proceje. a Translatio s Clem, c. 7: n et evangelium in eorum lin- 
guam a philosopho praedicto translatum." 

S5 ) Knizevan rad sv Cir. i Meth. (Tisucn : ca slovjenskih apostolah sv. 
Cirila i Metoda, Zagreb, 1863, str. 5.) 

36 ) Primerjaj zgorej opazko 52. 

51 ) Translatio, c. 7: . . . et scripta ibi reliquerunt omnia, quae f 
ecclesiae ministeriutn videbantur esse necesaria. u Zitje sv. Konst,, 
pogl. 15. 

58 ) Zitje sv. Konst., pogl. 15 : . . . vb skore ze vbsb crbkovbnyi cinb 
prelozb, nauci je utrhnici, casovomb, vecerwi, pavecerbnici i tajnej sluzbbe. 
Prim, tudi Moravsko legendo (c. 5) : plura de graeco et latino transferentes, 
in sclavonica lingua canonicas horas et missas in ecclesia Dei publice st'tu- 
erunt decantare." Ravno tarn, c. 6: v Cyril ! us et Methudius, horas canonicas 
in sclavonico psallendo statuere idiomate. u Ravno tam, c. 7 : cur austis 
fuerit (Cyrillus) canonicas horas in sclavonica lingua statuere." Legenda 



134 - 

Bohem., c. 2: .'. . missus ceferasque canonicas haras resonare sclavonica 
vote in ecclesia statuendo." 

59 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 15: . . pbsaltyrb bo be tzkzmo i evan- 
gelije sz apostolztm i izbbranyimi sluzbbami cbrkvbnyimi sz filosofzmb pre- 
lozilz pbrbveje." 

60 ) Gl. spredaj Dodatek", t. 13 : . . . sive missus in eadem scla- 
vinica lingua canere, sive sacrum evangelitim vel lectiones divinas 
novi et veteris testa me nti bene translatas et interpretatas legere aut 
alia horarum offlcia omnia psallere." Prim. Nestor, kron., pogl. 20 : 
i prelozista apostolz i jevangelije " 

61 ) Nestor, kron., pogl. 20: po semb ze prelozista psaltyrb i ohtoikz i 
procaja Jcn>gy." itje sv. Metoda, pogl. 8 : . . . szhazaja kznigy vz jazykz 
vasb, po vbsemu cbrkvbnomu cinu isf)zlznb, i sz svjatoju mzseju, rekzse sz 
sluzbboju, i krbstenijemb, jakoze jestb fllosofz nacalz Kostjantinz." 

62 ) Leg. Morav., c. 5. Leg. Bohemica, c. 2. 

6S ) Zitje sv. Konstantina, pogl. 17. 

64 ) Ra6ki y Tisudnici slov. apost., op. cit., str. 12. 

65 ) Prim. Zitje sv. Konstant., pogl. 15. 

66 ) Ginzel, Gesch d. Slawenapastel, str. 4344. Bily, Zgodovina 
svetih apostolov slovanskih Cirila in Metoda, posl. J. Majciger, str. 21. 

6: ) Translatio, c. 8: Sis omnibus audit is, papa gloriosissimus 
Nicolaus valde laetus super his quae silbi ex hoc relata fuerunt red- 
ditus, in an davit et ad se venire illos lit eris apostolicis in- 
vitavit." Zitje sv. Metoda, pogl. 6. Zitje sv. Konstantina, pogl. 17. 

68 ) Translatio, c. 8. 

B8 ) Translatio s. Clement , c. 7. Legenda Moravica, c. 6. Manj 
resnicne zde se mi besede Pannonske legende (c. 5) : . . . i trbmz letomz 
isbdzsemz vzzvratista sja iz Moravy, uceniky naudbia.' Zitje sv. Konstan. 
tina (pogl. 15) pravi, da se je Konstantin mudil na Moravskem 4} mesecev. 

70 ) Conv. Bag. et Carani, c. 13. 

,1 ) Zitje sv. Konst., pogl. 15: ,,. . . prejetb ze i idustb Kocblb, knezb 
panomskyi, i vbzljubfo vefomi slovenbsky knigy, nauciti se imb, vbda do .N. 
(50) ucenikb se imb. i veliju dbstb jemu sbtvorb mimo provodi i. ne vbzetb ze 
ni otb Rastislava ni otb Kocblja ni zlata ni srebra ni inoje vesti, polozivb je- 
vangelbskoje slovo i bezb piste, nb tbciju plenbnikb isprosb otb oboju .6. (9) 
sbtb otbpusti Hl.b". 

72 ) Ra6ki (Viek i djelovanje. op. cit , str. 212) meni, da sta v Rim 
grede Konstantin in Metod potovala skozi gorenjo posavsko Hrvatsko, ne pa 
po starem ^Noriku, ter pravi, da je bila pot skozi Hrvatsko najkraja in naj- 
varnejSa. Zivotopisec sv. Konstantina (pogl. 16.) trdi, da sta prisla tudi v 
Benetke. Ako bi bila potovala skozi Hrvatsko, narediti bi bila morala po 
morji precej velik ovinek memo Istre, da bi bila prila v Benetke, in taka 
pot bi gotovo ne bila najkraja. Ako bi si bila Konstantin in Metod res ta- 
krat izvolila svojo pot cez Hrvatsko in potem po morji, stopila bi bila na 
suho raje v Jakinu, ne pa v Benetkah. Bolj gotovo la sta skozi slovenske 
dezele, le2ece na juzni strani Drave in .spadajoce v cerkvenem oziru pod 
vrhovno oblast oglejskega patrijarha, pred kterim se jima ni bilo treba bati 
nidesar. Pot 6ez slovenske pokrajine bila je tedaj dovolj varna, ob jednem 
pa tudi najkraja, da sta prila najprej v Benetke, potem pa v Rim. Po 
mnenji J. Lavrenfiica (Novice, XXXIX, str. 177.) prifiujejo nam sv. Klementu 
posvefiene cerkve in kapelice, nahajajoce se po slovenskih dezelab, da sta Kon- 
stantin in Metod, ko sta nesla Klementove svetinje v Rim, prehodila Kranjsko 
in Primorsko ter v posameznih krajih kot misijonarja oznanovala pod oglejsko 
patrijarhijo spadajoSim Slovencem bozji nauk in pripovedovala o gorefinosti 
sv. Klementa. Ker je bil Metod trikrat v Rimu in tedaj estkrat prehodil 
pot med Rimom in Pannonijo, smemo trditi, da se je nazaj grede 1. 869. 



135 

ali pa pozneje kterikrat mudil na hrvatski zemlji in se seznanil tudi z on- 
dotnim narodom. 

73 ) Zitje sv. Konstantina, pogl. 16. 

74 ) NapaCne so besede Zitja sv. Metoda (pogl. 6.), kjer je receno, da 
sta priSla solunska brata v Rim ze za papeza Nikolaja in da je ta potrdil 
njun nauk, polozil slovenski evangelij na oltar sv. Petra ter posvetil Metoda 
v na popovstvo". Drugi viri trdijo, da sta prigla v Rim, ko je ze vladal papeS 
Hadrijan. Zitje sv. Konstant. pogl. 17 : * dosbdbsu jemu vb Rimb izide samb 
apostolikb Andrijanb protivu jemu sb vbsemi grazdany" Translatio, c. 9 : 
Sed cum ante non multos dies supradictus papa Nicolaus transiisset ad Do- 
minium, secundus Adrianus, qui Mi in Romano pontificatu successerat, audiens 
quod praefatus Philosophus. . ." Ravno to dokazuje tudi pismo bibliote- 
karja Anastasija kralju Karolu: . . . Constantinus Philosophus, qui Romam 
sub venerabilis memoriae Adriano juniori papa veniens, s. dementis corpus sedi 
suae restituit. . ." (Gl. Dodatek, St. 8.) 

75 ) Jaffe, Reg. pont. Rom., p. 254. 
7G ) Ravno tarn. 

") Translatio s. Clement., c. 9. Vita s. Clement., c. 3 Zitje 
sv. Konstantina, pogl. 17. Moravska leg., pogl. 6. Dodatek, t 8. 

78 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 6 Nestorjeva kron., pogl. 20. Mo- 
ravska leg , pogl. 17. Legenda Bohemica (c. 4) pravi, da so se zato pre- 
pirali v Rimu s Konstantinom, ker je bral maso v slovenskem jeziku. 

79 ) Zitje sv. Konstantina, pogl. 17 : prijemb ze papa hnigy slovenb- 
skyje osveti i polozi je vb crbhvi svetyje Marije, jaze naricajetb se Fatanb." 
Zitje sv. Metoda (pogl. 6.) pravi, da je papez polozil slovenske knjige na 
oltar sv. Petra apostola. Morebiti je bil v cerkvi sv. Marije pri Jaslicah tudi 
oltar sv. Petra, na kterega je papeZ polozU slovenske knjige. Zivotopisca bi 
se ne vjemala, ako bi mislili pri besedah Zitja sv. Metoda na oltari svja- 
tago Petra apostola" na cerkev sv. Petra v Rimu. Cerkev sv. Marije 
pri Jaslicah (ad Praesepe, <DaTaHb = (pa.TV7)) j v kteri se nahajajo betle- 
nemske jasli, zove se tudi ad Nives", S. Maria maggiore" ali pa Libe- 
riana" in je jedna izmed cetirih patrijarbalskib rimskih cerkva. V njej bil 
je Hadrijan II. izbran za papeZa, v njej je rad izvrSeval svoje cerkvene 
dolinosti in v palacl blizo nje je rad prebival. (Ra6ki, Viek i djelovanje sv. 
Cyrilla i Methoda, str. 226, op. 1.). 

80 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 8 : my (pape2) ze . . . . ispytavzse* . 
Prim. Ginzel, Gesch. der Slawenapostel, str 46, op. 5. 

81 ) Translatio s. dementis, c. 9 : Multis itaque gratiarum actionibus 
praefato Philosopho pro tanto beneficio redditis, consecraverunt ipsutn et 
UMethotEium in episcopos. Rack! (Viek i djelovanje, str. 222.) misli 
da je pape2 posvetil Metoda za Skofa e le po Cirilovi smrti, kar pa se 
jako slabo vjema z besedami, ktere ima navedena Translatio (c. 11), da je 
papez dovolil Metodu odpotovati Cez sedem dni po Cirilovi smrti. Da 
sta bila oba povzdignena za skofa, dokazuje med drugimi Ginzel (Geschichte 
der Slawenapostel, str. 47, op. 7.). Glej tudi Dobrowsky (Cyrill und Me- 
thod, str. 70). Napacno je, kar trdijo nekteri, med njimi tudi Jaromir 
Volkov (Delo sv. Cirila i Metoda, str. 13.), da je bil Konstantin ali Ciril 2e 
prej kof. 

82 ) Translatio, c. 9( . . . consecraverunt . . . et ceteros eorum di- 
scipulos in^presbyteros et diaconos." Vita s. Clementis, c. 3. 

83 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 6 : i povele .(pape2) jedinomu episkupu . . . 
* svjati otz ucenikz slovemskz tri popy a ,b. (2) anagnosta." V Zitji sv. 
Konstantina (pogl. 17.) crtamo, da sta vsled papezevega povelja posvetila 
slovenske ucence For.mos, ki je bil takrat kof v Porti ter pozneje postal 
rimski pape2, in pa Gauderich ali Gondrik, gkof v Velletru, ki jenajbr2e, 
prvi popisal zivljenje slovenskih apostolov v znani, ^Translatio s. Clementis" 
imenovani legendi. 



136 

**) Vita s. dementis, e. 2. 

85 ) Ravno tam, c. 3: . . . ocoi '/.ou StRopevocwv ytpafj-jjiaTtoV ixavrjv 
UEloav s^stv -/.cu [jito ap.vw xoajj.rj'JHjva'. 7taa twv StSaa/.aXwv efiapTUpouvxo. B 

86 ) Rafiki, Viek i' djelovanje, str. 227 i. d. 

87 ) Translatio, c. 10. Leg. Moraviea, c. 1. Napacna je trditev 
(gl. Zitje sv. Konstant., pogl. 18.), da je Konstantin postal menih e le v 
Rimu in pri tej priloznosti spreraenil svoje iine v Ciril. Menih bil je ze 
prej, ko je bil e na GrSkem. Prej ko ne prezivel je Konstantin zadnje dni 
svojega zivljenja med zidovjem kakega rimskega samostana; zato in pa ker 
je spremenil svoje ime, sklepal je zivotopisec sv. Konstantina, da je postal 
takrat menih. 

88 ) Dodatek k virom, St. 1. 

89 ) 2itje sv. Konstant., pogl. 17: v po senib povele papa dvema jepisku- 
poma, Furhmosu i Gondrihu, svetiti slovenvskyje uceniky, i jakoze svetise se, 
abije pese liturbgiju vi> crvkvi svetago apostola Petra slovhibskyimb jezikomb, 
i vb drugyi dbnb pese vb crbhvi svetyje Petronily, i vb tretii dbnb pese vb 
crbkvi svetago Andreje, i otb tudu vb velikaago ucitelja vbseljenbskago Pavla 
apostola crbkvi, i vbsu nostb pese, slavosloveste slovemsky, i na utrej paky 
liturbgiju nadb svetymb grobomb jego, imuste na pomostb Arsenija episkupa, 
jedinogo susta otb sedmi episkupb, i Anastasija biblotikara. 11 Popolnoma 
napacna je trditev Ginzel-ova (Gesch. d. Slawenapostel, str. 56 i d.) o za- 
cetku slovenske sluzbe bozje, namreC, da je Metod svojevoljno in torej 
brez papezevega dovoljenja wedel v svoji nadkofiji slovensko sluzbo 
bozjo. Ta trditev nasprotuje jasnim besedam zgodovinskih virov in se ne 
strinja z Metodovim znafiajem. Papez Hadrijan II. pise v svojem pismu, da 
nista Ciril in Metod nic" protipostavnega storila. (Gl Dodatek, t. 1 : . . krome 
kanona ne stvoriste nicbsoze.") Kako bi bil mogel Metod kaj tacega brez pa- 
pezevega dovoljenja storiti! 

80 ) Diimmler, Deber die stidostlichen Marken. (Archiv f. Kunde osterr. 
Geschichtsqu., 10. Bd., str. 80 i. d). 

91 ) RaCki, Viek i djelovanje, str. 173 i. d. Diimmler (Archiv f. 
Kunde osterr. Geschichtsqu., XHI, str. 183.). 

92 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 7. 

93 ) Zitje sv. Konstantina, pogl. 18. 

94 ) Ra6ki, Viek i djelovanje, str. 227 i. d. Zitje sv. Konstantina, 
pogl. 18: I tako poet o gospodi syi .Mb. letoma, meseca Ferrara vb .AI. dbnb, 
indikta vtorago, otb sbtvorenia ze sego mira -ST03. Veto* (63775508=869). 
Translatio, c. 10 : ,/Cyrillus) post quadraginta dies dormitionem accepit in 
Domino sexto decimo Kalendas Martias. u Verjetnejge so besede Zitja sv. 
Konstant., da je Ciril nmrl 50 dni po svojem posvecenji, kakor pa Italske 
legende, ki trdi, da je bil Ciril le 40 dni Skoi. Oba navedena vira porocata 
soglasno, da je umrl 14. februarja 869. Za Skofa ni bil posvecen y torek 
5. januarja 8 69., temvefi v nedeljo 26. decembra 868., na dan sv. Stefana, 
ker takrat vrila so se taka posvefievanja le ob nedeljah. (Prim. RaSki, Viek 
i djelovanje, str. 230, op. 3.). 

95 ) Zitje sv. Konstant., pogl. 18. Translatio, c. 10. 

B6 ) Zitje sv. Konstant., pogl. 18. Translatio, c. 11 12. Vita s. 
Clementis, c. 3. ftiekoliko manj resnifino je, kar pripoveduje Moravska 
legenda, pogl. 8 12. 

97 ) RaCki, Viek i djelovanje, str. 235. 

S8 ) Ann. Bertin., a. 869 (Mon. Germ. Script. I., p. 482): cum quibus 
praesenti (869) et praeterito (868) anno saepe cominus sui congredientes. . ." 
. ee ) Ann. Fuldens. a. 869 (Mon. Germ. Script. I. p. 381.). 

10 ) Ann. Bertin., a. 869 (op. cit. p. 482) : . . . aut nihil aut parum 
utilitatis egerunt, sed damnum maximum retulerunt." 

10 *) Ann. Bertin., a. 869. (1. c. p. 485): Hludowicus autem . . . pacem 
sub quadam conditione apud Winidos obtinere procuravit, ad quam confirman- 
dam filios suos cum marchionibus terrae ipsius direxerat" 



137 

102 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 8 : Poszlaws ze Koceh kn apostoliku prosi, 
Methodija, blazenago ulitelja nasego, da by jemu otzpustilz." 

io 3 j p r j m> Nestorj. Kroniko, pogl. 20: . . . radi bysa Slovene, jako 
slysasa velicija bozija svojimh jazykomb." 

104 ) Glej spredaj Dodatek, t. 1. Prim, tudi Nestor. Kroniko, pogl. 20. 

105 ) Dodatek, St. 1, opazka. Prim. Translatio. c. 11: . . . post 
septem dies dab ei licentiam recedendi." 

10G ) Zitje sv. Metoda, pogl. 8: . . . prijatz ze i Kocblv ss velikoju 

Cbstbju. " 

m ) Conv. Bag. et Carant., c. 12. Zitje sv. Metoda (pogl. 8) pravi 
nam dovolj dolocno, da je Metod priel iz Rima v Pannonijo. Ker je Rich- 
bald zarad Metoda zapustil Pannonijo, sklepamo tedaj lahko tudi iz 
tega, da je prisel takrat Metod v Pannonijo, ne pa na Moravsko, kakor trdi 
Ginzel (Gesch. d. Slawenapostel, str. 57.). 

* 08 ) Kres, I, str. 346. 

l0B ) Ra&ki (Viek i djelovanje, str. 259), Diimmler (Archiv f. Kunde 
osterr. Gesch., XIII, str. 184), Volkov (Delo sv. Cirila i Metoda, str. 19) in 
nekteri drugi mislijo, da je el Metod e le 1. 870. v drugiS v Rim, demur 
pa ne morem pritrditi, ker ze v prvi polovici navedenega leta vtaknili so 
ga bavarski gkofje v je<5o ter ga imeli tri leta zaprtega. 

ll ) Zitje sv. Metoda, pogl. 8: . . . * poky jposzla (Kocel) * ks apo- 
stoliku i .K. muzb, cbstmy cadi, da i emu svjatitb na episkupbstvo ws Panonii 
na stolz svjatago Anbdronika, apostola otz .0., jeze i bystb." 

m ) Izmed mnogih dokazov, ki pri&ujejo, da je bil Metod nadkof , 
navesti hofiem le vazneje. Papez Ivan VIII. pisal je 14. junija 879. knezu 
Svetopolku: Methodius vester archie pisca pus ab antecessor e nostro 
Attriano scilicet papa ordinatas." (Gl. Dodatek, t 11.) Y pismu istega 
papeza do freisinSkega Skofa Annona stoji : Mefhodium archiepiscopum, 
legatione apostolice sedis ad gentes fungentem." (Gl. Dodatek, st. 4.) Zitje 
sv. Konstantina, pogl. 10: . . . . uditeh nasb, arthijepiskup'b Me- 
thodije." 

Da se je Metodova nadskoiija razppostirala 5ez Moravsko, doka- 
zuje prej imenovani papez v pismu do Svetopolka z besedami: v Methodio 
reverentissimo arehiepiscopo sancte ecclesie ItEaranensis. a 
(Gl. Dodatek, St. 13.) 

Tudi Cez Pannonijo razprostirala se je Metodova nadkofija, kar 
pricuje pismo papeza Ivana YIIL, ki je pisal: Beverentissimo Methodio 
arehiepiscopo Pannoniensis ecclesiae." (Gl. Dodatek, t. 10.) 
Zitje sv. Metoda, pogl. 8 : . . . da i emu svjattib na episkupbstvo vs 
Panonii." Zitje sv. Konstantina, pogl. 19. (Safarik, Pamatky, op. cit., 
str. 25."): Potomz ze esvestse (papez Hadrijan) precestnago i bogonosnago Me- 
thodija na archiepiskopstvo, . . . voJPanoniji." Nestor. Kronika, 
pogl. 20 : . . . postavi Methodija episkupa vh Panonii." Vita s. Clementis, 
c. 2 : B Ms'8 , 68io;, o? ttjv Ilavovwv ia,pyiot.v r/.oa[Ar ( av ap^isTiyjxoTuo; Mopapou ysv6;j.s- 
vo?." Ravno tarn, c. 3: n xbv jiiyav Mc&dBtov . . . iTziay.or.ov Mopa^ov xrp Ila- 
vovias (pape2) yj.<.po-ovi. " itd. 

n2 ) Vita Gebebardi, a. 1060 (Mon. Germ. Script., XI, p. 25) : Hic pri- 
mus decimas constrinxit reddere iustas Sclavorum gentem sub se rectore ma- 
nentem." Prim. Kres, I. (1881), str. 346. 

113 ) Diimmler (Archiv f. Kunde osterr. Geschichtsqu., XIII, str. 185 
i. d.). Rafiki, Viek i djelovanje, str. 259. 

114 ) Radki, Viek i djelovanje, str. 260 in 298. Papez Ivan VIII. 
spodbujal je srbsko-slovenskega kneza Montimira, da bi se ravnal po zgledu 
svojih prednikov, povrnil se zopet k pannonski gkofiji in se podvrgel vrhov- 
nemu oskrbniStvu onega Skofa, kterega je tarn postavil rimski papez. ( Jo- 
annes episcopus Montemero duci Sclauinicae. Admonamus te, ut progmitorum 
tuorum secutus morem, quantum petes, ad pannonienshtm reverti studeas dioe- 

10 



138 

cesim. Et quia iam illie, Deo gratias, a sede beati Petri apostoli episcopus 
ordinatus est, ad ipsius pastoralem recurras sollicitudinem") Monumenta spect. 
hist. Slav, merid., vol. VII, p. 367, nr. 183. 

Il3 ) Ta dezela ni bila do Metodove dobe pod nobenim kofom, tedaj 
tudi ne pod pasovskimi. Prim. Diimmler (Archiv f Kunde osterr. Geschichtsqu., 
XIII, str. 188). 

U6 ) Dolenja Pannonija med Dravo in Savo spadala je od 6. stoletja 
naprej izprva pod solinsko (Salona), pozneje pa pod spletsko cerkev. (Eafiki, 
Viek i djelovanje, str. 51 in 260). 

m ) Diimmler (Archiv f. Kunde osterr. Gesch , XIII, str. 188.). 

118 ) Iz besed tandem (Methodius) fugatus a Karentanis partibus intravit 
Moraviam ibique quiescit", nahajajofiih se v Excerptu, kterega je nekdo na- 
pravil iz spisa De conversione Bagoar. et Carantanorum", ne smemo skle- 
pati, da je Metod deloval kot nadSkof tudi po KoroSkem ter bil potem od 
tod pregnan. Misliti imamo tu na Pannonijo, ktero je Metod zapustil, ko je 
gel na Moravsko. 

119 ) Prim. Archiv f. Kunde osterr. Gesch., XIII, str. 188. 

M0 ) Diimmler (Archiv f. Kunde osterr. Gesch., XIII, str. 188189.). 
Ra5ki, Viek i djelovanje, str. 262 263. Znano je, da so oskrbovali cer- 
kvene zadeve po KoroSkem v 9. stoletji tudi pokrajinski gkofje (episcopi 
regionarii). 

12 ') Ginzel (Gesch. d. Slawenapostel, str. 57) misli, da se je Metod 
napotil iz Rima naravnost na Moravsko in da je priel le po smrti Rasti- 
slavovi v Pannonijo, kar pa je neresnicno. Ta in se nektere druge Gin- 
zelove napake, ktere se nahajajo v njegovi knjigi, izvirajo od tod, ker se 
je premalo oziral na staroslovenske spomenike ali pa jih se poznal ni, in 
vendar je v njih mnogo pojasnil, kterih bi zastonj iskal v latinskih in gr- 
kih virih. 

,22 ) Conv. Bag. et Carant., c. 14 : A tempore igitur quo dato et prae- 
cepto domni Karoli imperatoris orientalis Pannoniae pupulus a Juvavensibus 
regi coepit praesulibus usque in praesens tempus sunt anni 75, quod nullus 
episcopus alicubi veniens potestatem habuit ecclesiasticam in Mo confinio nisi 
Salzburgenses rectores." 

U3 ) Ravno tarn, c. 12 : . . . usque dum quidam Graecus Methodius 
nomine noviter inventis Sclavim's litteris linguam Latinam doctrinamque Bo- 
manam atque litteras auctorales Latinas philosophice superducens vilescere fecit 
cuncto populo ex parte missas et evangelia ecclesiasticumque officium illorum 
qui hoc Jatine celebraverunt. 

*) Gl. Dodatek, St. 6. 

12 5 ) Gl. Dodatek, t. 2. 

") Ann. Fuld. a. 870 (Mon. Germ. Script., I, p. 383>. 

12 ') Ann. Fuld. a. 874. 

,28 ) Iz papezevih pisem zamore se dokazati, da so bavarski kofje 
zaprli Metoda ze v prvi polovici 1. 870. PapeZ Ivan VIII. pisal je pred 14. 
majem 1. 873. svojemu legatu, jakinskemu kofu Pavlu, da naj ukaze sol- 
nograSkemu nadkofu Adalvinu in pasovskemu kofu Hermanrichu izpustiti 
Metoda, ki trpi ze tri leta pred njuno silo (qui per tres vim pertulit an- 
nos u ) in kterega imata ze tri leta zaprtega (a sacro ministerio separantes 
et a sede triltus annis pellentes.") Gl. Dodatek k virom, t. 2. Metod 
je tedaj prisel v roke bavarskim gkofom ze v zacetku 1. 870. 

129 ) Papez Ivan VIII. pravi v svojem pismu do gkofa Hermanricha: 
. . . f rat) em et coepiscopum nostrum Methodium . . . in episcoporum consi- 
lium tractum." (Dodatek k virom, st. 5.) in v pismu do kofa Annona: 
; . . . . fratrem tuum Methodium archiepiscopum . . . tyrannice magis quam 
canonice tractans." (Dodatek, t. 4.) 

,s0 ) Gl. pismo papeza Ivana VIII. do Annona: TJsurpasti enim tibi 
vices apostolice sedis et quasi patriarcha de archiepiscopo tibi indicium vindi- 
casti." (Dodatek, t. 4.) 



139 - 

m ) itje sv. Metoda, pogl. 9 : . . . jako na naSej dblasti ucisi." 

132 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 9. 

133 ) Papez Ivan VIII. pisal je Skofa Anuonu: Quin etiam vetmte Mo 
(Methodio), sacris canonibus eclocentibus, ipsius sancte (Romane) sedis indicium 
concedi minime permhisti. u (Gl. Dodatek k virom, St. 4.) 

134 ) Glej pismo papeza Ivana VIII. do Skofa Hermanricha, kteremu je 
pisal: . . . et adeo in insaniam veniens, ut in episcoporum consilium trac- 
tum (Mefhodium) equino flagello percuteres, nisi prohiberetur ab aliis." (Do- 
datek, St. 5.). 

i33 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 9. 

I8fi ) V pismu papeza Ivana VIH do jakinskega Skofa Pavla stoje na- 
slednje besede : Vos (Skofa Adalvin in Hermanrich) sine canonica sententia 
dampnastis episcopum ab apostolica sede missuni carceri mancipantes et cola- 
phis affligentes et a sacro ministerio separantes et a sede tribus annis pellen- 
tes. u (Dodatek, St. 2.) V pismu istega papeza dp Skofa Hermanricha Ci- 
tamo : . . . fratrem et coepiscopum nostrum Mefliodium carceralibus penis 
afficiens et sub divo diutius acerrima hiemis et nimborum immanitate castigans 
atqtie ab ecclesiae sibi commisse regimine subtrahens." (Dodatek, St. 5.) Zi- 
votopisec sv. Metoda (pogl. .9.) pravi, da je bil Metod le dve leti in pol 
na Svabskem zaprt (a onogo [Metoda] zaszlavzse vs Szvaby dwzasa polz 
tretbja leta"), vendar tn nam je slediti besedam papezevega pisma, ki so 
bolj verjetne, kot legenda. 

137 1 Dodatek k virom, St. 3: . . . dignum est, ut tu, qui fuisti 
eiux (Methodii) auctor tMeiecetionis, sis officii commissi causa recep- 
tionist 

138 ) Kres, I. str. 348. 

139 ) Ginzel, ki je premalo cenil vrednost staroslovenskih legend, ni 
hotel verjeti (gl. Gesch. d. Slawenapostel, str. 56 in drugod), da so nemSki 
Skofje imeli Metoda v tern 6asu tri leta zaprtega. 

li0 ) V pismu papeza Ivana VIII. do jakinskega Skofa Pavla Citamo 
naslednje besede: . . . apostolicam sedem per ipsum triennium plurimis 
missis et epistolis proclamantes (namrec" Adalvin in Hermanrich)." [Dodatek, 
St. 2.] V pismn papeza Ivana Vni do freisinskega Skofa Annona pa 
stoji: . . . istius fratris et coepiscopi (Methodii), quin potius et missi nostri, 
de quo nobis maiore cicra debebatur, vincula et insecutiones non solum ut fidelis 
minime nunciasti." (Dodatek, St. 4.) 

W1 ) V pismu papeza Ivana VIII. do skofa Annona nahajajo se besede: 
. . . sed Rome, (cum) super eo interogareris a nostris, te ilium nosse men- 
tiendo negasti." (Dodatek, st. 4.) 

M ) Jaffe, Regesta pont. Rom., p. 260. 

us ) Ravno tarn, p. 261. 

144 ) PapeZ Ivan VIII. pravi v svojem pismu do jakinskega Skofa: 
. . . non ad indicium super diocesim (Pannonicam) destinatus sum subeun- 
dum. . . . Porro si Aluinus (Adalvin) cum Hermerico (Hermanrich) indicium 
cum episcopo nostro Methodio inire viluerit, die ad eos : . . . Non estis ad in- 
dicium convenire dignati, quod profecto semper subterfugere curastis et nunc 
sine sede apostolica iudicium vos quererc sirmdastis.' 1 (Gl. Dodatek k virom 
st. 2.) 

115 ) Gl. Dodatek, st. 4. 

116 ) Ravno tarn, st. 5. 

14 7 ) Dodatek k virom, St. 3. 

148 ) Ravno tarn, st. 6. 

> 49 ) Dodatek k virom st. 2. 

I5 ) Dodatek k virom St. 2. 

15i ) Prim, tudi .Zitje sv. Metoda, pogl. 10: Doide Ten apostoliku, i 
uvedeoz poszla kljatvu na nja, da ne pojutb mzsa, rekzse sluzbby, visi koro- 
Ijevi episkupi, do wbde i dbrbzatb. i tako i pustisa." 



140 

152 ) To smemo sklepati iz stavka, ki se nahaja v papezevem pismu 
do Skofa Annona: De quibus omnibus, nisi adeo fuerit eiusdem venerandi 
episcopi conditio sana effecta, ut ipse possit omnem suam oblivioni propter 
deum iniuriam tradere." 

153 ) Auctarium Garstense (Mon. Germ. Script., IX, 565). Necrolo- 
gium Salisb. (Monum. Boica, XIV, 365). 

Voi ) Ann. Alaman., a. 874 (Mon. Germ. Script., I, 53). 
155 ) Prim. Meichelbeck, Histor. Frising., I/I, 136. 

136 ) ^itje sv. Metoda, pogl. 10 : . . . n% oni ne izbijsa svjatago pe- 
trova suda, A. bo otz nihz episkupi unihrosa." 

157 ) Dodatek k virom, t. 2, e. 

158 ) 2itje sv. Metoda,. pogl. 10: . . . rekzse (bavarski Skofje) Kochlu: 
aste sego imasi u sebe, ne izbudesi ?iasz dobre. a 

159 ) Dodatek k virom, t 7. 

lfl0 ) Diimmler (Die stidostl. Marken, op. cit., str. 42.) in RaCki (Viek 
i djelovanje, str. 296.) pravita, da je Kocel umrl 1. 873. ali pa v zaSetku 
874. Meni se zadnja letnica zdi bolj prava, kajti pomisliti je treba, da je 
bil Metod do spomladi 1. 873. v je6i, potem je el s Skofom Pavlom k Sve- 
topolku na Moravsko in odtod h Kocelu, pri kterem je ostal dalj 6asa. H 
Kocelu poslali so bavarski gkofje svoje poslance ter zaMevali od njega, da 
bi pregnal Metoda iz svoje pokrajine. Trditev, da je Kocela smrt dohitela 
se le 1. 877. ali pa 878., je napacna, (Glej str. 128, op. 24.) 

131 ) Ann. Fuld. a. 874. 

162 ) Dudlebska grofija bila je na severni strani Drave ob sedanji ta- 
jersko-ogerski meji. 

16S ) Auctar. Garstense, a. 874 : Dietmarus archiepiscopus ecclesiam ad 
Bettoive, Gozvini comitis consecravit." Annal. s. Rudberti Salisb. 
164 ) Dodatek k virom, St. 9. 

,6S ) Ginzel (Gesch. d. Slawenapostel, str. 61) trdi, da je papez ze 
1. 873. po jakinskem Skofu Pavlu Metodu prepovedal opravljati bozjo sluzbo 
v slovenskem jeziku; Dobrowsky (Mahrische Legende, str. 59.) in Diimmler 
(Archiv f. Ktmde osterr. Gescb., XIII, str. 193, op. 7.) pa mislita, da se je 
to zgodilo se le 1. 878 , ko je Skof Pavel, potujoc" kot papezev poslanec v 
Carigrad, prinesel Metodu dotigno papezevo prepoved. Ginzelu zdi se never- 
jetno, da bi bili Metodovi nasprotniki (Sakali do 1. 878. in ga e le takrat 
tozili zarad slovenske sluzbe bozje. Meni se zdi to prav naravno. Meto- 
dovi sovrazniki so dobro vedeli, da mu je papez Hadrijan II. dovolil brati 
mao v slovenskem jeziku Gotovo se torej niso nadejali, da bo hotel Ivan 
VITI. kaj tacega prepovedati, kar je dovolil njegov prednik. Tudi jim ni 
bilo veliko na tern lezeCe, v kterem jeziku masuje Metod, kajti prizadevali 
so si v prvi vrsti, da bi zopet dobili na kaki nacm Pannonijo v svojo oblast. 
Ako bi bili pri papezi 1. 873. dosegli svoj namen in imenovano dezelo ze- 
dinili s solnograko nadkofijo, bil bi Metod gotovo primoran umakniti se 
iz Pannbnije. Ko pa so videli, da je ni mogofie kar naravnost dobiti, a na 
drugi strani med tern 6asom zvedeli, da je papez Ivan VIII. drugih misli 
glede slovenske sluzbe bozje, kakor pa je bil njegov prednik Hadrijan IT., 
hoteli so se jedenkrat poskusiti svojo srefio na ta nacln, da so ga 1. 878. 
tozili zarad slovenske sluzbe bozje. Papez Ivan VIII. ni 1. 873. prepo- 
vedal Metodu masevati v slovenskem jeziku; to nam indirektno dokazujejo 
njegova pisma, ktera je istega leta poslal" raznim osebam. Papezevo pismo 
do jakinskega Skofa Pavla lie omenja kar nic" doticne prepovedi, pa6 pa pri- 
cujejo nekteri stavki ravno nasprotno, tako n. pr. stavek, v kterem Ivan 
Vin. zaMeva, da je treba Metodu povrniti njegovo Skofovsko oblast (eum 
reinvestiri convenit ininisterio episcopi"), in v kterem Adalvihu in Herman- 
richu naslednje ocrta: Vos sine canonica sententia dampnastis episcopum db 
apostolica sede missum . . . a sacro minister io separantes" in pa vos eundem 
venerabilem virum a ministerio sacro cessare coegistis. 11 Ginzel (str. 62.) 



141 

pravi, da je Metod tudi v prihodnje, t. j. od leta 873. naprej pri vseh cer- 
kvenih opravilih rabil slovenski jezik. Meni zdi se popolnoma neverjetno, 
da bi Metod storil kaj tacega, kar bi mu bil papez odlocno prepovedal. 
Ginzel torej dolzi Metoda nepokor&&ine proti rimski stolici, a na drugem 
mestu (str. 41, op. 8.) pa pravi, da sta se Ciril in Metod strogo ravnala po 
cerkvenih postavah in da nista nic" prepovedanega storila (,,contra canonum 
nib.il fecerunt"). Iz tega protislovja labko sklepamo, da je Ginzelova letnica 
napacna. Nazadnje hocem opozoriti e na neko (morebiti tiskarsko ?) na- 
pako, ki na videz podpira Ginzelovo trditev in ki se nahaja v njegovi knjigi. 
(2. Ansgabe, WieD, 1861, str. 61, t. 28: Der vom Papste selbst angege- 
bene Inhalt seines Briefes vom J. 873 lehrt, dass die deutschen Bischofe . . .*') 
Namesto letnice 873 imelo bi tu stati 879. 

I86 ) Doticno pismo se je zgubilo, pa6 pa nam je vsebina znana iz ne- 
kega drugega pisma istega papeza od 14. junija 879., v kterem se nahaja 
stavek : Unde iam litteris nostris, per Paulwm episcopum Anconitanum tibi 
directis prohibuimus, ne in ea lingua sacra missarum solempnia celebrares, 
sed vel in latina, vel greca lingua, sicut ecclesia Dei toto terrarum orbe dif- 
fusa, et in omnibus gentibus dilatata cantat; praedicare vero, aut sermonem 
in populo facere tibi licet. . . " (GL Dodatek k virom, t. 10.) 

1R7 ) Dodatek k virom, t. 10: ,, . . . quod non ea, quae sancta Bo- 
mana ecclesia ab ipso apostolorum principe didicit, et cottidie praedicat, tu 
docendo doceas, et ipsum populum in error em mittas." 

168 ) Dodatek k virom. t. 11 : Quia vero audivirmis, quia Methodius 
vester archiepiscopus ab antecessore nostro Adriano scilicet papa ordinatus, 
vobisque directus, aliter doceat, quam coram sedetn apostolica se credere et 
verbis et litteris professus est, valde mirennur." 

169 ) Dodatek, t. 10: Audivimus et iam, quod missas cantes in bar- 
bara, hoc est in sclavina lingua. TJnde iam litteris nostris, per Paulun? epi- 
scopum Anconitanum tibi directis prohibuimus, ne in ea lingua sacra missarum 
solempnia celebrares. 11 Iz teh besed je razvidno, da so se Metodovi sovraz- 
niki dvakrat pritozili pri papezi zarad slovenske sluzbe bozje, jedenkrat 
1. 879., jedenkrat pa ze prej. 

") Bolgarska legenda pripoveduje, da se je Svetopolk obnasal proti 
Metodu kakor proti kakemu sovrazniku. 

m ) Leg. Morav., c. 10 ; . . . doctrinam viri Dei vanam fore asse- 
rebant. . ." 

172 ) Dodatek k virom, t. 11. 

17S ) Ravno tarn, t. 10. 

1U ) Dodatek k virom, St. 11. 

175 ) Ravno tarn, t. 13. 

17R ) Ravno tarn, t. 13: . . . coram positis fratribus vestris episcopis." 

m ) Dodatek k virom, t. 12. 

178 j Prim. RaCki, Viek i djelovanje, str. 330 i. d. Ginzel, Gesch. 
der Slawenapostel, str. 72. 

179 ) Dodatek k virom, t. 13: Nos autem ilium in omnibus ecclesia- 
sticis doctrinis et utilitatibus orthodoxum et proficuum esse reperientes." 

18 ) Dodatek k virom, gt. 13. 

181 ) Ravno tarn. 

182 ) Ginzel, Gesch. d. Slawenapostel, str. 77, op. 5. 
,83 ) Dodatek k virom, St. 13. 

184 ) Ravno tarn. 

185 ) Dodatek k virom, t. 13. 

18e ) Nikakor ne morem pritrditi Ginzeln (op. eit., str. 79 ), ki trdi, da 
je Dolenja Pannonija postala po smrti Kocelovi Metoda popolnoma nepri- 
stopna. Da temu ni tako, smemo sklepati iz pisma papeza Ivana VIIL. ki 
priporoca Metoda, pannonskega vladiko, kralju Karlmanu. (Dodatek, st. 9.) 
Neverjetno je, da bi bil ta vkljub papezevim besedam Metoda izgnal iz Pan- 



142 

nonije. Ravno tako napacna zdi se mi Ginzelova trditey (op. cit.), da je 
Wichingova Skofija obsegala razven Nitranskega tudi Pannonijo. Viri o tern 
nicesar ne vedo. Ako bi bil Wiching res oskrboval cerkvene zadeye tudi po 
Pannoniji, obsegala bi njegova gkofija nekako polovico Metodove nadkofije, 
kar pa je neverjetno, ker potem bi ne bilo mogoce ustanoviti Se dveh ali 
pa treh novih Skofij v pannonsko-moravski nadSkofiji. 

l8 ') Prim. LavrenciS v Novicah. XXXIX, str. 133. 

188 ) Dodatek k virom, si 13. Nasprotniki slovgnske sluzbe bpzje so 
trdili, da se sme maSevati le v hebrejskem, grSkem in pa jatinskem^ jeziku, 
v kterih je Poncij Pilat dal napraviti napis na Krisjtusovem kri2i. (Zitje sv. 
Metoda, pogl. 6. Kronika Nestorjeva, pogl. 20.) Metodu ni bilo teZko za- 
vre6i njih mnenja in jim dokazati, da se opravlja sluzba bozja v nekterih 
vzhodnih dezelah tudi v drugih jezikih, n. pr. v armenskem. Pilat napravil 
je zato hebrejski, grski in latinski napis, ker so biji ti jeziki takrat v Jeru- 
salemu naj bolj v rabi. 

I8B ) Dodatek k virom, St 13. 
19 ) Ravno tarn. 

19 *) Dodatek k virom, t. 14 : nostrisque apostolic is litteris glo- 

rioso principi Sfentopulcho, quas ei asseris fuisse delatas." 

192 ) Ravno tarn: . . . . et neque alie littere nostre ad eum directe 
sunt/' Iz teh besed zamoremo sklepati, da Svetopolk ni dobil samo jed- 
nega pisma iz Metodove roke, temveS se neko drugo. GJ. Zitje sv. Metoda, 
pogl. 12: . . . namz jestb papezb vlastb date, a sego velitb v%nz izgznati i uce- 
nije jego. Spbwavzse ze vbsja ljudi moravbskyja veljahu procisti predz nimi epi- 
stoliju, da bysa slysali izgznanije jego/' 

193 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 12. : ,,.... ljudije ze, jakoze jestb obycaj ce- 
lovekomz, vbsi pecalovahu sja i zaljaahu si, lisajemi pastyrja tdkogo i ucitelja, 
razve slabyihz, jaze hstb dvizase." 

194 ) Prim. Dodatek k virom, St. 14: . . . . auditis per tuas litteras 
variis casibus vel event'bus tuts." 

193 ) NamreS pismo od meseca junija 1. 880. Gl. dodatek, t 13. 

19i! ) Dodatek k virom, St. 14. 

191 ) Regesta pont. Rom., ed. Jaffe, p. 292. 

,98 ) Dodatek k virom, St. 15: Anathema vero .... qui indixit." 

189) p ogl# 7< 

20 ) Kopitar, Glagol. Cloz., p. LXXI. Ginzel, Gesch. d. Slawenap., 
str. 89. . 

20 1 ) Cosmae Prag. Chron. Boh em. (Scriptores rer. Bohem., Tom. I., p. 
23 et 35). Leg. Moravica, c. 14. 

202 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 15. Rafiki, Knjizevan rad sv. Cirila i 
Methoda (Tisudnica slovjenskih apostolab, Zagreb, 1863, str. 13 16). Kratka 
bolgarska legenda (Dobrowsky, Mahrische Legende, str. 122.) 

2 3 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 15. 

204 j Ravno tarn, pogl. 17. Vita s. Clementis, c. 6: ;; ropaaSo;, o? xal 
apy_'.7i'!a-/.07io; Mopa(3ou Ttap' aoxou too 'Ayiou xh. TsXsuxoaa yvdvTo; avay.s/.TJpoxTo." 

203 J Zitje sv. Metoda, pogl. 17. Vita s. Clementis, c. 6 : Me'9'6Sto; 
xw ap/ovn yjpoeiTiE xfjV otxsiav TsXeuT/jv (lETa Tpei5 eaopLs'virjV TjjjLs'pa;." 

206 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 17. Metod ni umrl v Rimu, kakor so 
nekteri pisatelji trdili, temvefi na Moravskem. (GL Ginzel, op. cit., str. 90, 
op. 3.) Glede dneva in leta njegove smrti glej Zitje sv. Metoda, pogl. 17 : 
na rukahz ijereiskahz poci va .Z. dbnb mesjaca aprilja, vs. .r. indiktz, vz. 

.S. i .T. i . T I. i .r. Veto otz tvari vbsego mira." Metod je tedaj umrl v letu 
6393 po stvarjenji sveta, t. j. 1. 885. po Kristusu. (6393 -5508=885). Tretja in- 
dikcija bila je 1. 885. V tern letu bila je velika nofi dne 11. aprila, cvetna 
nedelja torej 4. aprila. Tri dni pozneje (inklusivno s 4. aprilom), namrefi 
6. aprila umrl je Metod. 

207 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 17. Tu omenjena cerkev bila je brez 



143 

dvoma na Velehradn ha Moravskem. Ker ste nain pa znani dve mesti tega 
imena, nastane vprasanje, ktero izmed nju bilo je glavno mesto stare mo- 
ravske drgave in kje je bilo pokopaligfie Metodovo. Ceski ucenjak Brandl 
(Prim Parlamentar, VI, t. 2) je dokazal, da je stal nekdanji VeleHrad poleg 
Morave. Jeden del mesta, grad, gorodite ali hradiSte, bil je sezidan 
na majhenem otoku reke Morave. Leta 1670. spremenil se je prejsnji otok 
v polotok in nekdanji grad ali hradiste se je razgiril v mesto, ktero se sedaj 
imennje Dhersko Hradite (Ogersko GradiSce). Drugi del, ki je bil res mesto 
v pravem pomenu besede, stal je na desnem bregu reke Morave in bil od 
HradiSta oddaljen le jeden cetrt ure. Sedaj je tarn Staro Mesto, ktero pa se 
je se v 18. in 14. stoletji imenovalo Stari Velehrad, kar nam dokazujejo 
listine iz tistih Sasov. V tern Velehradu bila je glavna Metodova cerkev in 
tu je bil sede2 moravskih knezov. Razven tega Velehrada, ki se pa danes, 
kakor receno, imenuje Staro Mesto, nahaja se od tu jedno uro hoda proti 
zahodu e jeden Velehrad, ki pa za nas ni tolike vaznosti, kot prvi. Eo- 
pitar (Glag. Cloz. LXXII.) misli, da je Metod morebiti v Blatogradu ali pa 
v Mariboru nmrl kar pa je popolnoma neverjetno. 

208 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 17. 

2 9 ) Vita s. Clementis, c. 7 : <xXktx osuxs, ?tu6vte?, TopaaSov xaxaouva^su'aw- 
[jlev te xa\ VsSpuaw[Jiv .... "/.at zl ?)V o5xo? a6"Si7), ava(3tfii7) av rjfitv o Mz$6(>'.ot;. 

210 ) Jaffe, Reg. pont. Rom, p. 292294. 

*") Dodatek k virom, t. 15. 

" 12 ) Dodatek k virom, St. 16: Contumaces autem et inobedientes, con- 
tencibni et scandalo insistentes, post primam et secundum admonicionem si se 
minime correxerit, quasi zizaniorum seminatores ab aecclesie gremio dbici san- 
cimus, et neuna ovis morvida totum gregem contaminet nostro vigore refrenari 
et a vestris finibus procul excludi precipimus" 

sis) pi smo kakor tudi instrukcije papeza tefana VI. bile so spisane 
po njegovi izvolitvi in pred izgnanjem slovanskih duhovnikov z Moravskega, 
tedaj prej ko ne v zadnjih treh mesecih 1. 885. (Prim. Dodatek virom, t. 15, op.) 

2W ) Dodatek k virom, t. 16 : Missas et sacratissima ilia ministeria, 
que Sclavorum lingua idem Methodius celebrare presumpsit, quamvis decessoris 
sui temporibus, domni videlicet Johannis sanctissimi pape, iuraverit, se ea ulte- 
rius non presumere, apostolica auctoritate, ne aliquo 'modo presumatur, penitus 
inter dicit. t( 

21 5 ) Ravno tarn: Successorem, quern, Methodius sibimet contra omnium 
sanctorum patrum statuta constituere presumpsit, ne ministret, nostra apostolica 
auctoritate interdicite, donee suam nobis presentiam exhibeat, et causam suam 
viva voce exponat." 

216 ) Prim. Dodatek k virom, st. 13. 
2 ) Dr. Krek v Kresu, I, str. 353. 

218 ) Dodatek k virom, t. 13: ut . . . praefatus archiepiscopus vester 
(Methodius), iuxta decretum apostolicum, per alia loca ; in quibus episcopi ho- 
norifice debent et possunt exsistere, postmodum valeat ordiiiare." 

Si9 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 17. 

220 ) V osmem letu po dohodu Metodovih ucencev na Bolgarsko zaSel 
je v tej dezeli vladati Simeon, ki je postavil Klementa za kofa. Znano pa 
je, da je 1. 892. vladal Se njegov prednik Vladimir, a 1. 893. omenja se ze 
Simeon. Ako od zadnjega leta racunamo za sedem let nazaj, pridemo do 
letnice 886. (Diimmler, Archiv f. Knnde osterr. GescMchtsqu., XIII, 199.) 

22 *) Vita s. Clementis, c. 11 et squ. 

22 2 ) Ravno tarn, c. 2. 

22S ) Prim. Racki, Viek i djelovanje, str. 371. 

224 ) Momimenta Boica, XI, 436. 

225 ) Ann. Fuld., a 899: ,,Wichingus, Alamannus quidam, contra insti- 
tuta patrum, prius Maravensis ab apostolico destinatus episcopus. rege conce- 
dente (Engilmaro) successit. Sed non multo post a Deotmaro archiepiscopo, cae- 



-_ 144 _ 

terisque suffraganeis suis contra voluntatem regis canonicali iudicio dbiectus, 
ac Bihharius ad eandem sedem ordinatus est." 
22fi ) Ann. Fuld., a. 894. 

227 ) Ravno tarn. 

228 ) Dodatek k virom, t. 17. 

22n ) Prim. Ginzel, op. cit., str. 98. 

2su ) Jaffe, Reg. pont. Rom., p. 304, 305. 

2S1 ) Dodatek k virom, t. 17. Ginzel (str. 99, op. 10) misli, da je 
dobil novoposveceni nadkof samo Moravsko, ne pa Pannonije, ker je bila 
vsa opustosena. A zdi se mi verjetneje, kar trdi Rafiki (Viek, str. 391), da 
je smatrala rimska stolica Pannonijo za bistven del imenovane nad&kofije in 
jo torej, akoravno je bila opustosena, jemala v poStev. 

232 ) Dodatek k virom, t. 17: . . . . sive velint, she nolint, regno 
nostro subacti erunt." Te besede pa6 dovolj opisujejo takratne nemske kofe, 
razslrjevalce vojske, tlake in robstva, ne pa mini, vere in ljubezni. 

233 ) Ann. Fuld. a. 894 : Ungari .... totam Pannoniam usque ad in- 
ternicionem deleverunt." 

234 ) Ann. Fuld. a. 900 : Avari, qui dicuntur Ungari .... Pannoniam 
ex maxima parte decastantes." 

2s5 ) Dne 24. junija 1. 899. potolkli so Madjari vercellskega Skofa Liut- 
warda, 29. junija bojevali so se z Renecani in 24. septembra premagali so 
kralja Berengarja poleg Brente. (Dummler, Siidostl. Marken, Archiv, op. 
cit. X, 63.) 

236 ) Ann. Fuld a. 899 : Dein non post multum temporis Baioarii ter- 
tninos Maravorum confidenter iterato intrantes, et quaecumque poterant diri- 
piendo populati sunt." 

237 ) Ann. Fuld. a. 900: Baioarii per Boemaniam, ipsis secum assum- 
ptis, regnum Maravorum, cuncta incendio per tres ettdotnadas decastan- 
tes, inruperunt; tandem cum omni pvosperitate domum r ever si sunt." 

238 ) Prim. Dodatek k virom, t. 17. 

239 ) Dodatek k virom, st. 18: Quodsi vestra admonitio illos non cor- 
rexerit, velint, nolint, Francorum principibus colla submit- 
tent." Nadskof Hatton imel je, kakor vidimo, iste nazore, kakor bavar- 
ski Skofje, ki pisejo :..-. sive velint sive nolint, regno nostro subacti erunt." 

240 ) Jaffe, Reg. pont. Rom. p. 305, 306. 

24 1 ) Ann. Fuld. a 900. (Mon. Germ. Script., I, p. 415.) 
2 * 2 ) Ravno tarn. 

243 ) Ann. Fuld. a. 901. 

244 ) Ravno tarn: p Interdum vero Ungari australem partem regni illorum 
Caruntanum devastando invaserunt. a 

245 ) Nestor. Kronika, pogl. 20: (Ciril in Metod) nacasta szstavljati 
pismena azzbukovbnaja slovenltsky." Menih Hraber (Safafik, Pamatky 
dfevniho pisemnictvi Jihoslovamrv) : ;; Se ze sptb pismena slovenitskaa . . . ." 

246 ) Menih Hraber *op. cit.): Prezde ubo Slovene neimehp knigz." 
24 ') Menih Hraber: . . . rimbskami i grzcbskymi pismeny nozdaaho 

se pisati sloven'bsko recb bezz ustroenia." 

248 ) Nestor. Kron., pogl. 20: . . . razumivi jasyku slovenbsku." 

249 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 15: . . . prelozi (Metod) vz bzrze vzsja 
knigy ispzlnb, razve makabej, otz grbcbska jazyka vz sloven'bsk'Z." Ne- 
stor. Kron., pogl. 20: (Metod) prelozi vbsja knigy ispohib otz grecbska ja- 
zyka vz slovenbslfZ." 

250 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 5: . . . da tu javi bogz filosofu sloven'b- 
sky knigy." Menih Hraber (op. cit.): Cesomu ze sptb sloventsky 
knigy ?" 

251 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 6: . . . guzahu sloven'bskyja knigy." 

Nestor. Kron., pogl. 20: necii ze nacasa huliti slovenhshyja knigy." 

Ravno tarn: . . . ize rzpzstjutb na knigy slttvenTtskyja. . ." 



145 

ii2 ( Nestor. Kxon., pogl. 20: ;; . . . da aste kzto hulitb slovemskuju 
gramutu, 4a budetb otzhicenz otz cerkzve, donbde sja ispravitb." 

253 ) Zitje sv. Konstant, pogl. 15: Kocbh, Tcnezb panonbsktji, i vbz- 
Pjubh velbmi slovenltsky knigy, nauciti se imb, vbda. . ." 

254 ) Zitje sv. Konstant., pogl. 17: prijenib ze papa knigy slove- 
ntskyje osveti i polozi je vb crbkvi svetyje Marije, jaze naricajetb se Fatam." 

255 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 6: . . . polozb sloventskoje evan- 
gel* je naoltari svjatago Petra apostola." 

256 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 8: . . . da na^mzsi pbrveje cbtutb apo- 
stolz i evangelije rinibsky, tace sloven'bsky." Zitje sv. Konst, pogl. 17: 
;; . . . . dbije pese liturigiju vb crbkvi svetago apostola Petra sloventsky- 
iin~b jesykom^." 

257 ) Zitje sv. Konstant., pogl. 17: . . . slavosloveste sloven'bsky." 
238 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 17: ;; . . . . i sluzbbu cbrkvbnuju latinbsky 

i grbcbsky v sloven'bsky sztrebisa." 

259 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 6: . . % . i svjati otz ucenikz stove- 
nbskz tri popy a 2 ph-] anagnosta." Zitje sv. Konst., pogl. 17: . . . . 
svetlti slovenbskyie uceniky." 

260 ) Zitje sv. Konstant., pogl. 16: clovece, sbkazi namb, kako ty jesi 
sbtvorilb nynja Slovenomb knigy i ucisi je . . .? 

26i) Menih Hraber (op. cit.): (Bog) pomilovavz r-odz slovenbsk'Z, 
posla imz svetago Kostantina fllosofa." 

262 ) Nestor. Kron., pogl. 20: i radi bysa Sloveni, jako slysasa ve- 
licija bozija svoimb jazykomb." 

2fi3 ) Nestor. Kron , pogl. 20 : SlovenoufZ zivustemz krestenomz, knjazi 
ihz, Bastislavz i Svjatopolkz i Kocelz." 

2M ) Nestor. Kron., pogl. 20: i szkaza imz reci vbsja stove- 

nbskyhz knjazi." 

265 j Zitje sv. Metoda, pogl. 8: r i rece apostolikz: ne tebe jedinomu tz- 
kzmo, no i vbsemz stranantz temz slovenbskyimTi szlju i ucitelja." 

266 ) Nestor. Kron., pogl. 20: se prisldla sjakz mzne slovenbskaja 
zemlja, prosjasti ucitelja sebe." 

267 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 12: . . . i vz ruku jego (Metoda) sutb otz 
boga i otz apostohskago stola vbsja slovenbskyja str any," 

268 ) Dodatek k virom, t. 13 : Litteras denique sclaviniscas a Con- 
stantino quondam philosopho repertas." Conv. Bag. et Carant., c. 12: . . . 
noviter inventis sclavinis litteris." Vita s. Clementis, c, 2: . . . xa a&ko- 
Pevixa YP&t J -p- axa ." 

269 ) Dodatek k virom, st. 10: . . . quod missas cantes in barbara, 
hoc est in sclavina lingua. 11 Eavno tarn, st. 13 : . . . sive missas in 
eadem sclavinica lingua canere. . . . evangelium latine legatur et postmo- 
dum sclavinica lingua translatum. . . adnnncietur." Leg. Moravica, 
c. 6 : . . . Jioras canonicas in sctavonico psallendo statuere idiomate. 
Ravno tam, c. 7 : . . . . canonicas horas in sclavonica lingua statuere." 

Leg. Bohemica, c. 2 : . . . iu sclavonicum transtulit idioma, missas 
ceterasque canonicas Jioras resonare sclavonica voce in ecclesia statuendo. u 

Eavno tam, c. 4 : . . . . in sclavonica idiomate. . ." 

2, ) Safafik, Slov. staroz., II, str. 35 i. d. Pozencan v Letopisu 
Matice slov. za 1869, str. 25 i. dr. 

2J1 ) Miklosich, Altslov. Formenlehre in Paradigmen, Einleitung, str. 
X i. d. Suman v Letopisu Matice slov. za 1881, str. 79 i. d. 

272 ) Nestor. Kron., pogl. 3 : Po mnozeht ze vremeneM seli sutb Slovene 
po Dunajevi, kzde jestb nyne ugorbska zemlja i bolgarbska. i otz tehz Slovene 
razidosa sja po zemli, i prozvasa sja imeny svoimi, kzde sedzse na kotoremb 
meste, jako^ prisbdzse sedosa na rece imentmb Morava, i prozvasa sja Morava, 
a druzii Cesi narekosa sja, a se ti ze Sloveni: Horvate Belli i Serbb i Horu- 
tane. Vlahomz bo nasbdzsemz na Sloveny na dunajskyja, i sedzsemz vz nihz 

11 



i nasiljajustemz imz, Sloveni ze ovi priHdzse sedosa na Visle } i prozvasa sja 
Ljahove, a ini otz tehz Ljahovz prozvasa sja Toljane, a Ljahove druzii Lutici, 
ini Mazovsane, ini Pomorjane. toko ze i ti Slovene prishdzse sedosa po Dnepru, 
i narekosa sja Poljane, a druzii Drevljane, za vie sedosa vz lesehz- a druzii 
sedosa mezdu Pripetiju i Dvinoju, i narekosa sja Dregovici. ini sedosa na 
Dvine, i narekosa sja Polocane, recbky radi, jaze tecetb vz Dvinu, imenemt Po- 
lota, otz seja yrozvasa sja Polocane, Sloveni ze sedosa okolo jezera Ifomerja, 
i prozvasa sja svoimh imenemh, i szdelasa gradz, i narekosa i JNovz Gradz. 
a druzii sedosa po Desne i po Semi i po Side, i narekosa sja Severz. i toko 
razide sja sloven'bsky.f jazykz. thmze i gramata prozva sja sloveWbsleaja. 
MikloSic" (Altslov. Formenl. in Parad. Einl., str. 711.) pravi, da sta bila 
starosloveng&na (jezik pannonskih Slovencev) in starobolgar&cma v 9. sto- 
letji dva razlifina jezika. . Iz virov nam je znano, da se je v Bolgariji 
govorilo slovenski [prim. Zitje sv, Metoda, pogl. 5: da Selunjane Wbsi^ ditto 
slovenitslty hesedujut* a ], da so tu vladali slov&nski obifiaji (Zitje sv. 
Metoda, pogl. 2) in da so "bill Bolgari tudi Sloveni [Vita s. Clementis, c, 2: 
To xwv 2#Xo{3Evtov sl-ouv BouAYaftov ysvo;. . ."] Oboji, Bolgari in Pannonci, 
akoravno so jim bili razlicni jeziki, zvali so se Slovene in svoj jezik slo- 
venski Iz tega smemo sklepati, da ime Sloven v 9. stoletji ni bilo lastno 
satno jednemu slovanskemu razrodu in da slovenski jezik ni zaznamoval 
saxao jednega slovanskega nareSja. Tudi dan danes se slovenski jezik 
ogerskih Slovakov razlocuje od slovenskega jezika med Muro in Adrijo 
in hrvatsko-srbsk i jezik od jezika luzigkih Srbov. 

2 ' 3 ) Miklosich, Altslov. Formenl. in Parad., Einl., str. VI. 

274 ) Slov. staroz., II, str. 477 (nemka izdaja). 

275 , Ravno tarn, str. 479. 

276 ) Ravno tarn, str. 480. 

*") Ravno tarn str. 481483. 

278 ) Safafik, Slov. staro2 II, str. 484. 

27e ) Miklosich, Altslov. Formenl. in Parad., str. VI. Suman v Leto- 
pisu Matice slov. za 1881, str. 83. 

280 ) Miklosich, ravno tarn. Suman, ravno tarn. 
'' 281 ) Miklosich, Altslov. Formenl. in Paradig., Einleit , str. XXXII. 
282 ) Prim. Letopis Matice slov. za 1881, str. 75 i. dr. 

288 ) Altslov. Formenl., op. cit., str. II. i. d. Letopis Matice slov. 
za" 1. 1881, str. 81 i. d. 

284 ) Suman v Letopisu Matice slov. za 1. 1881., str. 8283. Kopi- 
tar, Glagol. Clozianus, p. IX et XXXII. 

ass) Miklosich, Altslov. Formenl. in Parad., Einl., str XII. 

286 ) Prim. Translatio, c. 7. 

287 ) Prim. Dummler, die pannonische Legende vom hi. Methodius (Ar- 
chiv f. Kunde osterr, Geschichtsqu., XIII, str. 171). 

285 ) Slov. staroz, II, str. 484. 

289 ) Prim. Miklosich, Altslov. Formenl. in Parad., Einl., XII. 
29 ) Prim. Zitje sv. Konstantina, pogl. 15. in druge vire. 

29 ') Dummler, op. cit. (Archiv, XIII, str. 171). 

292 ) Miklosich, Altslov. Formenl., op. cit., str. VII. Letopis Matice 
slov: za 1. 1881., str. 83. 

293 ) Altslov. Formenlehre, op. cit., str. VIII i. d. 

294 ) Letopis Matice slov. za 1. 1881 , str. 84. ' 
29 5 ) Altslov. Formenlehre, op. cit., str. III. i. d. 

29fl ) Archiv f. Kuhde osterr. Geschichtsqu , XIII, str. 169 i. d. 
297 ) Ravno tarn, str. 174 i. d. 
2B8 ) Dodatek k virovn, st. 2. 
2 ") Ravno tarn, t. 13. 
300 ) Ravno tam, St. 14. 
' 801 ) Ravno tarn, St. 15. 



y 



U7 

3 2 ) Ravno tarn, t. 17. 

s03 ) Iz navedenega je razvidno, da je bolje in slovenskemu jeziku pri- 
kladneje pisati Svetopolk", kakor pa Svatopluk". 

304 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 8: poszlati Methodija, . . . . da vtj utitb, 
jakoze jeste prosili, szkazaja Jcznigy v& jasylfZ vas*. u Jednina ,jazykz u 
kaze.. da so govorili Pannonci isti jezik, kakor Moravci. 

305 ) Slov. staroz., II, str. 451 i. d. 
30e ) Conv. Bag. et Carant., c. 11. 
S0J ) Slov. staroz., II, str. 453. 

3 8 ) Znan priimek med Slovenci, posebno po Gorisltem. 

309 ) Prim. Monumenta spect. histor. Slavor. merid., VII, str. 385, 
Stev. 47. 

31 ) To ime bi zna&lo prebivalca Ziljske doline. 

3U ) Miklosicb, Altslov. Formenl. in Parad., Wien, 1874, Einleitung, 
str. XIII XV. 

3li ) Miklosich, Altslov. Formenl. in Parad., str. 84. 

S13 ) Ravno tarn, Einleit., str. XXII i. d. 

!*) Ravno tarn, str. XVII. 

315 ) Ravno tarn, str. VI. aman v Letopisu Matice slov. za 1. 1881, 
str. 83. 

316 ) Miklosich, op. cit., str. XXIV. 



SI XXX. d-el-o.: 
(Siovenska zemlja v devetem stoletji.) (Str. 2568.) 



1 ) Nestor. Kron., pogl - 20: . . . se, prislala sja Tea mme slovemskqja 
zemlja, prosjasti ucitelja sebe". 

2 ) Zitje sv. Metoda, pogl. 8 : . . . no i vbsenw strananfZ tentu 
stove n'bskyim'Z szlju i ucitelja." Ravno tarn, pogl. 12: . . . i v% ruku 
jego (Metoda) sutb otz boga i otn apostolbsJcago stola vbsja sloveifhsleyja 
Strang. " 

s ) Gl. gafafik, Slov. staroz., n, str. 26 i. d. 

4 ) Nestor. Kron., pogl. 2, 3, 20 in drugod. 

5 ) Menih Hraber (gl. JaneziCevo slovnico od 1. 1854, str. 175) ; . . . 
bog's. . . . pomilovavs rodz sloven'bsle'Z." 

6 ) Safarik, op. cit., str. 26 i. d. 

7 ) Conv. Bag. et Carant., c. 7: ;; . . . . in Sclavinittm, in partes 
videlicet Quarantanas atque inferioris Pannoniae. . . ." Ravno tarn, c 8 : 
. . . in Sclaviniam .... regionem Carantanorum et confines eorum 
occidentali parte Dravi fluminis, usque dum Dravus fluit in amnem Danubii. . ." 

V listini kralja Karlmana od 9. septembra 1. 878. nahajajo se besede: 
. . . in partibus Carentanie Sclavinieque regionis. . . a (Gl. Monum. Boica, 
XXXI/I, p. 109, Nr. 50. Ankershofen, Handbuch d. Gesch. d H. Karnten, 
II, Reg. u. Urk. ; str. 42.) V neki listini kralja Arnulfa od 21. julija 1. 891. 
crtamo besede: . . . in Sclavinie partibus ad curtem nostram que Li- 
burna vocatur." (Meichelbeck, Hist Fris., 1/H, p. 403, Nr. 902 Mon. Boica, 
XXXI/I, p. 137. Nr. 66. Zahn, Cod. dipl. Austr. Fris, I, p. 23, Nr. 25.) 

V listini kralja Ludovika od 23. septembra 1. 837. stoji: ;; . . . territorium 
in Sclavinia in loco nuncupante Ipusa. . ." (Java via, Anhang, p. 88, Nr. 
32 ) V bamberSki bibliji je slika cesarja Karola Debelega (f 888), ki kaze 
kako se mu poklanjajo cetiri zenske, predstavljajoce fivetere glavne podlozne 
mu narode, z napisom Roma. Gallia, Germania, Sclavinia. " Zadnja 
beseda zaznamuje slovensko zemljo, ker drugi Slovani bili so vecmoma ta- 
krat e samostojni. (Safafik, Slov. staroz., II, str. 330, op. 1.) 

8 ) Paul. Diacon., De gest Langob., IV, c. 7. 

e ) Ravno tam, c. 40. 

10 ) Ravno tam, VI, c. 52. 

n ) Conv. Bag. et Carant. c. 8 (dvakrat) 

12 j List. od. 1. 770. (Meichelbeek, Hist. Fris.. I/II, p. 38, Nr. 22. 
Reschius, Ann. Sabion., I, p. 669. Zahn, Cod. dipl. Austr.-Fris., I, p. 3, 
Nr. 2.) 

13 ) Listina kralja Arnulfa od 9. marca 1. 891. (Juvavia, Ann., p. 116, 
Nr. 56. Zahn, Urkb., f. Steierm., I, p. 14, Nr. 10.) 

u ) Conv. Bag. et Carant., c. 3; c. 6; c. 9; c. 10. Ann. Tiliani a. 
796 (797). Ann. Laxiriss. a. 796. Ann. Fuld. a. 887. Razne listine, 
kakor listina4od|21. marca 1. 861. (Zahn, Cod. dipl. Austr.-Fris., I, p. 19, 
Nr._18.)"2in druge. 



149 - 

t5 ) Conv. Bag. et Carant. c. 9. (op. cit. str. 11.) Paul. Diac, De 
gestis Langob., V, c. 22. 

16 ) Listina od 1. 770. (Meichelbeck, op. cit. Resehius, op. cit. 
Zahn, op. cit.) 

17 ) Schumi, Archiv f. Heimatskunde, II, str. 4. 

18 ) List, kralja Ludovika od 6. oktobra 1. 832 . (Mon. boica, XXVIII/I, 
p. 21, Nr. 14.) 

19 ) Conv. Bag. et Carant. c. 7. (op. cit. str. 9) : . . . in Sclaviniam, 
in partes videlicet tBtuarantanas atque inferittris Wannoniae. u Iz 
tega citata je razvidno, da je Slovenija obsegala stari Gorotan in Dolenjo 
Paimonijo. Conv. Bag. et Carant., c. 8, (p. 10) : (Theodoricum episcopum) 
Am et Geroldus comes perducentes in Sclaviniam, .... commendantes 
Mi episcopo regionem Carantanornm et confines eoi'um i*cci- 
dentali parte Xtravi fluminis 3 usque dum Dravus fluit in amnem 
Danubii." Tudi ta citat nam dokazuje ravno to, kar prej omenjeni, nami-ec" 
da je Slovenija obsegala KoroSko in pa pokrajine na severnem bregu reke 
Drave do njenega izliva v Donavo, t. j. Pannonijo. 

20 ) Iz listine kralja Karlmana od 9. septembra 1. 878. je razvidno, 
da sta bila kraj Trebno nad Beljakom in njegova okolica v koroSki Slove- 
niji, m partibus Carentanie Sclavinieque regionis." (Mon. Boica, XXXI/I. p. 
109, Nr. 50. Ankershofen, Handbucb d. Gesch d. H. Kavnten, II, Reg. 
ti. Urk., sir. 42.) Tudi listina kralja Arnulfa od 21. julija 1 891. pravi, da 
je bil neki dvor v Liburni (blizo Spitala na zapadnem KoroJikem) v Slove- 
niji, Sclavinie partibus." (Mon. Boica, XXXI/I, p. 137, Nr. 66. Zabn, 
Cod. dipl. Austr.-Pris., I, p. 23, Nr. 25.) 

21 ) Primer jaj razna mesta v spisu Conv. Bag. et Carant." Neka 
koroka Slovenka, z imenom Baaz C v Baaz de genere Carantania Sclacani- 
orum") podelila je, kakor nam pricuje listina od 26. junija 1. 830 , svoje 
imetje freisinki cerkvi. (Reschius, Annal. Sabion., HI, p. 96. 

22 ) Prim. Kaemmel, Die Anfange deutscben Lebens in Oesterreich, 
str. 145 i. d. . 

23 ) V spisu n Conv. Bag. et Carant." (c. 3) nahajajo sebesede: Sclavi 
qui dicuntur Quarantani. a Vojvoda Henrik, ki je zlvel v 10. stoletji, zval 
se je dux Slavorum seu Karentanoruni a . (Safafik, Slov. staro^., II, str. 333., 

2l ) Prim. Diimmler (Archiv f. Kunde osterr. Gescbichtsqu., X. Bd., 
str. 18, op. 5.) Ann. Bertin. a. 832: ;; . . . cum omnibus Baioariis. . . 
et Sclavis." Ann. Fuld. a. 877: . . . cum manu valida Noricorum diver- 
sorumque Sclavorum a in na drugem mestu cum manu valida Noricorum et 
Sclavorum. u 

2s ) V Pannoniji med Rabo in Zalo bila je Slovenska marka (Slmi- 
genzin marcha"), kakor je razvidno iz listine kralja Ludovika od 20. febr. 
1 860. (Scbumi, Archiv f. Heimatskunde, II. str. 4.) Dudlebska grofija, 
po kteri je vladal knez Kocel, bila je v Sloveniji (in partibus Sclaviniensi- 
bus a ), kar trdi listina kralja Arnulfa od 9. marca 1. 891. (Juvavia. Anh., p. 
116, Nr. 56.) Omenjeni Kocel bil je slovenski vladar. V listini od 21. marca 
1. 861. stoje besede: . . . comes de Sclavis nomine Chezul." (Meichelbeck, 
Hist. Fris., I/II, 353. Nr. 710. Zahn, Cod dipl. Austr. Fris., p. 19, Nr. 18.) 
Po Pannoniji vpeljal je sv. Metod slovensko sluzbo bozjo. 

26 ) De gest. Langob., VI, c 52 : B . . . in Carniolam, Sclavorum pa- 
triam. 

2: ) Gl. listino od 23. sept. 1. 837 : . . , territorium in Sclavinia 
iu loco nuncupante Ipusa iuxta Ipusa flumen . . ." (Juvavia, Anh. p. 88, 
Nr. 32.) 

28 ) Paul. Diacon., De gestis Langob. V, c. 22. Reginon. Chron. 
a. 876. Ibid. a. 880. (Mon. Germ. Script. I, p. 589 et 591.) 

28 ) List, od 6. januar. 1. 864. (Juvavia Anh. p. 96, Nr. 39.) 

30 ) Ann. Fuld. a. 901 f 



150 

81 ) Echhardi Chron. Wirzib. a. 900 (Mon. Germ. Scr. VI, p. 28.) 
a2 ) Listina okolu 1. 860. (Zahn, Cod. dipl. Austr.-Fris., I, p. 18, Nr. 17.) 
3S ) Listina od 26. junija 1. 830. (Reschius, Ann. Sabion. Ill, p. 96.) 
Si ) Listina od 9. sept. 1. 878. (Mon. Boica, XXXI/I, p. 109, Nr. 50.) 
8S ) Listina okolu 1. 887. (Juvavia, Anh: p. 110, Nr. 52.) 
ss ) List, od 19. marca 1. 888. (Juvavia, Anh. p. 106, Nr. 48.) 
ST ) Vita Hludov. imp. c. 32. 

S8 ) List, od 14. junija 1. 811. (Schumi, Archiv f. Hermatk., I, str. 58.) 
3fl ) List, od 14. junija 1. 811. (Schumi, Archiv f. Heimatk., I, str 58, 
t. 23) List, od 27. decembra 1. 819. (Schumi, Urkundenbuch, I, str, 3, 
st 4.) Listina od 19. junija 1. 831. (Juvavia, Anh. p. 80, Nr. 26.) 

40 ) Ann. Einh. a. 820. Ibid. a. 826. Ann. Fuld. a. 820. 

41 ) Regin. Chron. a. 889. 

42 ) Ann. Einh. a. 819. 
4S ) Ann. Fuld. a. 861. 

44 ) Ibid a. 863. 

45 ) Paul. Diacon. De gestis Langob. V, c. 22. 
) Regin. Chron. a. 876. 

*') Listina od 29. sept. 1. 895. (Schumi, Archiv I, str. 74, t. 31.) 

48 ) Ann. Fuld. a. 884. 

49 ) List, od 31. avg. 1 898. (Ankershofen, Handb. d. Gesch. d. H. 
Karnten II, Reg. u. Urk. str. 38. ' 

50 ) List, od 4. sept. 1. 898. (Ankershofen, op. cit, str. 39.) 

51 ) Ann. Einh. a. 820. Ann. Fuld. a. 863. Vita Hludov. imp. 

c. 33. Conv. Bag. et Carant. c. 5 (op. cit. p. 7.) 

52 ) Dokum. cesarja Ludovika od julija 1. 817. (Schumi, Urkb. I, str. 2.) 

53 ) Conv. Bag. et Carant. c. 3 (p. 6.); c. 3 (p. 7); c. 4 (p. 7). 
M ) Listina od 1. 880. (Ankershofen, op. cit. II, str. 325. op. e.) 

55 ) V dveh dokumentih papeza Nikolaja I. (Corpus juris Canon, edit. 
Pithoei, I, p. 64 et 69.) 

56 ) Versuch einer Geschichte von Krain, II, str. 136. 

5T ) Archiv f. vaterland. Geschichte u. Topographic Herausgegeben vom 
hist. Vereine f. Karnten, I. Jahrg., str. 129 136. Handbuch der Gesch. 

d. H. Karnten, II, str. 336. 

58 ) Geschichte d. Steiermark, II, str, 6. 

59 ) Po mojih mislih prisli so Slovenci v svojo sedanjo domovino proti 
koncu 6. stoletja; za Casa Rimljanov jih se ni bilo po Noriku in Pannoniji. 

60 ) Paul. Diac, De gest. Langob. V, c. 22 : Warnefridus .... fugib 
ad Sclavorum gentem in Carnuntum, quod corrupte vocitant Carantanum." Ta 
stavek je poznejse porabil Reginon v svoji Kroniki (a. 876, Mon. Germ. 
Script. I. p. 589.) 

61 j Slov. staroz., II, str. 334. 

62 ) V neki listini od 1. 770. itamo, da je bavarski vojvoda Tassilo 
daroval opatu Attonu zemljo od potoka Tesido 4 pa do slovenske meje, t. j. 
do potoka, ki tece z gore Anrass imenovane. (usque ad terminos Sclavorum, 
id est ad rivolum montis Anarasi") Ta gora je v Pustrigki dolini na Tirol- 
skem nekako v sredi med lnnichenom in Lienzom na severni strani reke 
Drave Od zapadne strani te gore pritefie potok Miihlbach, ki se pod 
vasjo Anrass izliva v Dravo. (Gl. zemljevid generalnega gtaba od 1. 1880, 
Z. 18, Col. VII.) Sinnacher (Gesch. d. bischofl. Kirhe von Saben u. Brixen, 
1821, I, str. 329) in Ankershofen (Handbuch d. Gesch. d H. Karnten, II, 
Reg. u. Urk, str. 9, t. 5) mislita tu na potok Erlbach, ki tefie vzporedno 
z Muhlbachom nekoliko bolj na zahodu. Tudi jaz seen bil nekaj fiasa 
teh misli. (Gl. Ljublj. Zvon, 1882, II, str. 462.) Da je zahodna meja Kor<fc, 
gkega segala skorej do Dravinega izvira, prifiuje nam tudi listina cesarja 
Ludovika od 5. februarja 1. 816. Iz te listine je razvidno, da je bilo^mesto 
Hinticha ali Innichen na meji Tiburnske pokrajine, ktera pa je bila 2e del 



- Ui 

Korogkega. /" . . . in confinio . . . Tiburniensi ubi Draus fiuvius' oritur. a 
Meichelbeck, Hist. Fris., I/ a , p. 252, Nr. 479. Zahn, Cod. dipl. Austr.- 
Fris., I, p. 11, Nr. 9.) 

65 ) Meichelbeck, op. cit., p. 38, Nr. 22. Reschius, Ann. Sabion., I, 
p. 669. Zahn, op. cit., p. 3, Nr. 2. 

64 ) Mitterrutzner, Slovani v iztocni Pustrigki dolini, poslovenil Malovrh. 
Kaemmel, op. cit. str. 149 i. d. Od Miihlbacha proti zahodu nahajamo 
primeroma prav malo slovenskih krajevnih imen. 

' 65 ) Pertransiens omnem Alpiarum regionem ad Carentanorum regem 
(ducem) pervenit .... transcensoque monte altissimo, Jflons durus appel- 
late, praedicavit Vandalis (Winidis) . . ." (Linhart, Versuch einer Geschichte 
von Krain, II, str. 146, op.) 

66 ) Beitrage zur Kunde steierm. Geschichtsqnellen, IX. Jahrg., str. 52. 

67 ) Glej listino od 1. 1207., v kteri se gora zove n alpis KonsJcize." 
(Zahn, Urknndenb. d. H. Steierm., II, str. 130, gt. 85.) 

G8 ) Glej list, od 1. 1207., kjer stoji ad Lusnich". (Zahn, op. cit. 
str. 129.) 

69 ) Schumi, Archiv f. Heimatkunde, I, str. 4. 

70 ) Meiller, Ueber die Diocesan-Grenzregulirung K. Ludwig's im J. 829 
zwischen Salzburg und Passati. (Sitznngsberichte der phil.-hist. Classe d. kais. 
Akad., 47. Bd., str. 460 i. d.) Beitrage zur Kunde steierm. Gesch., IX. Jahrg. 
str. 29. i. d. 

71 ) Diimmler, Ueber die siidostl. Marken. (Archiv. f. Kunde osterr. Ge- 
schichtsqu., 10. Bd., str. 11.) 

,2 ) Zahn, Urkundenbuch d. H. Steierm , I, str. 12, St. 8: ... in Pan- 
nonia, id est ad Labenza." 

73 ) Conv. Bag. et Carant., 1. c. c. 11. Prim. Letopis Matice slov. 
za 1882 in 1883, str. 358 i. d. 

74 ) Conv. Bag. et Carant., op. cit.: ... ad Businiza." 

75 ) Gl. listino kralja Arnulfa od 9. marca 1. 891. (Juvavia, Anh., p. 
116, Nr. 56. Zahn, Urkb. f: Steierm., I, str. 14, gt 10.) 

76 ) Felicetti, op. cit t 

") Rutar v Ljublj. Zvonu, II. str. 95. 

78 ) Paul. Diac. IV. c. 40 : Hi (Taso et Caco) suo tempore Sclavorum 
regionem, quae Zellia appellatur, usque ad locum, qui dicitur Medaria, posse- 
derunt, unde usque ad tempora Batchis due's iidem Slavi pensionem Forojulia- 
nis ducibus persolverunt." Vojvoda Ratchis vladal je 1. 738 744. Lin- 
hart (Versuch einer Gesch. v. Krain, II, 127), Ankershofen (Handbuch d. 
Gesch. d. H. Karnten, II, 39), Hitzinger (Mitth. d. hist. Vereins f. Krain, 1856, 
str, 31) in drugi, kterim se tudi jaz pridruzujem, mislijo, da je Zellia = 
Zilja in Medaria = Modrinja Ves v Ziljski dolini. 

79 ) Prim. Paul. Diac, VI, c. 50. 

80 ) Listiaa freisingkega gkofa Arnolda okolu 1. 880. (Meichelbeck. Hist. 
Fris., 1/2, p. 396. Nr. 875. Zahn, Cod. dipl. Austr -Fris., I, p. 22, Nr. 24.) 

81 ) Listina kralja Karlmana od 9. septembra 1. 878 : s ... in partibus 
Carentaniae Sclavinicque .... per fluvium Traam . . . ai pontem Willach." 
(Mon. Boica, XXXI/I, p. 109, Nr. 50.) 

82 ) Ann. Einhardi a. 820 : Carniolenses qui circa Savum fluvium ha- 
bitant." 

83 ) Meichelbeck, Hist. Fris., I/I, p. 180. Zahn, Cod. dipl. Austr.-Fris., 
I, p. 36. Schumi, Urkb. f. Krain, I, str. 10. 

81 ) Meichelbeck, op. cit. Zahn, op. cit. p. 38. Schumi, op. cit. 
str. 12. - Mon. Boica, XXVIII/2, p. 210. 

85 ) Meichelbeck, op., cit. p. 185. Zahn, op. cit. p. 43. Schumi, str. 14. 

86 ) Ann. Einhardi, a. 820 (Mon. Germ. Script., I, p. 207) : Carnio- 
lenses . . . et pars Carantanorum." Vita Hludow. imp., c. 33 (Mon. Germ. 
Script., II, p. 625) : Camiolenses et quidam Carantanorum." 



s ') Ann. Einhardi, a. 820: Carniolenses qui circa Savum fluvium tia- 
hitant et Foroiuliensibus paene contingui sunt." 

88 ) Ljubljanski Zvon, IV. str. 46. 

8B ) Paul. Diac. V, c. 22: Warnefridus . . . fugit ad Sclavorum gentem 
in Carnuntum, quod corrupte vocitant Carantanum." 

80 ) Ann. Einh. a. 820. 

91 ; N. pr. italijanski zgodovinarji na Primorskem, kakor Kandler, ki 
je izpeljaval ime Nabrezine od besede ,,Auresina" itd. 

82 ) Schumi, Archiv, I, str. 51, op, 7. Ljnblj. Zvon, IV, str. 121. 

9S ) Kar se tifie reke Gline pri Celovci, treba je opomniti, da je njeno 
ime slovensko, ne pa keltsko. kakor misli Kaemmel (Anfange deutshen Le- 
bens in Oesterreich, str. 139, op. 1) ter zaznamuje poCasi tekoco vodo. Nemci 
so spremenili slovensko ime v Glan" najbrze zato, ker jib. je ta izraz spo- 
minjal na jednakoimenovano bavarsko reko. 

94 ) Kralj Oton I. podaril je dne 31..avgusta 1. 954. duhovniku Diet- 
prechtu dve kmetiji r in loco Zuric ac in pago Crouuati" . (Zahn, 
Urkb., I, str. 27, t. 23.) Istemu duhovniku podelil je imenovani kralj dne 
13. februarja 1. 961. svojo lastnino inter duos monies Curoztou et Coziae, 
a uertice montis Zuuedlobrudo usque ad uillam Bulcsisc. . . . in pago Jro* 
iiuati." ('Zahn, Urkb. I, str. 28, t. 24.) Cesar Oton II. daroval je dne 9. 
oktobra 1. 979. Aribonu tri kmttije in uilla Lebeniah et Glanadorf et Mal- 
mosic ac Buissindorf et Bodpechah in regimine uualdpodonis Hartuuici in 
pago dtr&uuiit." (Zahn, Urkb. I, str. 34, St. 28.) Iz natetih citatov 
je razvidno, da so bili v brvatski zupaniji na Koroikem kraji Zuric (sedaj 
Zorica, nem. Sorg na zapadni strani St. Vida na KoroSkem), mons Curoztou 
(t. j. Hrastova gora, kjer se danes nahaja soseska Hrastnik, nem. Easting, 
na zapadni strani St. Vida), mons Coziae (t. j. Kozja gora, sedaj Goseberg), 
mons Zuuedlobrudo (morebiti Svetlo Brdo (?) nad Zwettendorfom), Lebeniah 
(sedaj Lebmach), Glanadorf (sedaj Glandorf), Malmosic (najbrze Miihlbach, 
slov. Mlinice ali Malnice), Buissindorf (sedaj Beissendorf)^ in Bodpechah (se- 
daj PodpeC, nem. Puppitsch). Vsi kraji so blizo mesta St Vida. Tu naj 
se omenim, da je na juzni strani Zwettendorfa soseska Krabathen (slov. 
Gravace). Ravno tako zove se vas na juzni strani St Lipa poleg Krke. 

95 ) V Murski dolini med Ljubnom in Knittelfeldom nahaja se vas 
Kraubath, ki se zove v listinah 11. in 12. stoletja ,,Chrowata" in ,.Chro- 
wath". (Prim. Zahn, Urkb. I, str. 66, st. 58; str. 91, t. 77; str. v 509, Stev. 
543 in drugod.) Jedna vas Kraubath je tudi na srednjem Stajerskem 
med 6avniko in Lazni&ko dolino. 

9B ) Juvavia, Anhang, p. 94, Nr. 37. Zahn, Urkb. f. Steierm., I, p. 
9, Nr. 6. 

97 ) Glej listino kralja Karlmana od 9. septembra 1 878 , v kteri je 
receno, da je nekemu samostanu darovana zemlja segala do beljaSkega mosta 
(. . usque ad pontem Willach"). Mon. Boica, XXXI/I, p. 109, Nr. 50. 
Ankershofen, Handbuch d. Gesch. d. H. Karnten, 11, Reg. u. Urk., str. 42. 

98 ) Reginon. Chron. a. 880 (Mon. Germ. Script., I, p. 59i;.- , ; . . . ca- 
strum munitissimum, quod Mosaburch nuncupatur, eo quod palude impenetra- 
bili locus vallatus, difficillimum adeuntibus praebeat accessum" 

") Mon. Boica, XXVIII/I, p. 84, Nr. 62. 
10 ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38. 
t01 ) Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54. 

102 ) Archiv f. Kunde osterr. Gesch., I. Jahrg., 3 Heft, p. 13, Nr. 25. 

103 ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38. 

104 ) Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54. 

105 ) Meichelbeck, Hist. Fris. 1/2, p. 228, Nr. 430. Reschius Ann. 
Sab; II, p. 75. Zahn, Cod. dipl. Austr.-Fris. 1, p. 12, Nr. 10. 

,06 ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38. 
10 ') Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54. 



153 

108 ) Ann. Fuld. a. 892. 

109 ) Zahn. Urkb. d. H. Steierm., I, p. 15, Nr. 11 : . . .in loco Un- 
drina in comitatu Livpoldi, in orientalibus partibus Charanta nominatis." 

m ) Conv. Bag. et Carant. c. 5. (Mon. Germ. Script. XI, p. 8.) 

m ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38. Zahn, Urkb. f. Steierm., I, p. 10, 
Nr. 7. 

l12 ) Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54. Zahn, op. cit. p. 12, Nr. 9. 

11S ) Juvavia, Anh. p. 96, Nr. 39. Ankershofen, Handbuch d. Gesch. 
d. H. Karnten, II, Reg. und Urk., str. 26. 

114 ) Ankershofen, op. cit. str. 38. 

115 ) Conv. Bag. et Carant. c. 5. 

lt6 ) Juvavia, Anhang, p. 95, Nr. 38. 

m ) Ta Grafendorf je morebiti sedanja vas GrabStanj (Grafenstein), ki 
le2i med Podkrnosom in Dravskim dvorom. 

ll8 ) Juvavia Anh. p. 112, Nr. 54: ... id est Trahof, Gravindorf, 
Curnuz ..." 

U9 ) Ann. Fuld. a. 888. 

12 ) Juvavia, Anh. p. 107, Nr. 49. p. 108, Nr. 50. 

12 1) Schumi, Archiv, I, str. 74, St, 31. Zahn, Uvkb. I. str. 15, St. 11. 

122 ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38. 
12s ) Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54. 
I24 ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38. 
,25 ) Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54. 

12B ) Prej ko ne sedanje mesto St. Andrej v Labodski dolini. 

127 ) Gora Borgt (Forest") ali Forst-Alpe nahaja se na severozahodni 
strani od mesta Wolfsberga. 

128 ) Tako se je zvala gora blizo tajersko-koroke meje pri Predelu 
(Prethal) na jugovzhodni strani Obdacha. 

129 ) Juvavia, Anh. p.-106, Nr. 48. 
m ) Juvavia, Anh. p. 105, Nr. 47. 
".) Juvavia, Anh p. 116, Nr. 56. 
ls2 ) Conv. Bag. et Carant. c. 5. 

m ) . . . capellam in Sclavinie partibus ad curtem nostram que Li- 
burna vocatur." (Meichelbeck, Hist. Fris. 1/2, p. 403, Nr. 902. Mon. Boica 
XXXI/I, p. 137, Nr. 66. Zahn, Cod. dipl. Austr.-Fris. I, p. 23. Nr. 25.) 

134 ) Eeschius, Ann. Sab. Ill, p. 96. 

135 ) Gl. listino od 20. nov. 1. 860. (Juvavia, Anh. p. 95. Nr. 38.) in ne- 
pristno listino od 20, nov 1. 890. (Jiivavia, Anh. p. 112, Nr. 54.) 

,3,i ) Prim, listino kralja Arnulfa op 21. julija 1. 891. (Meichelbeck, Hist. 
Fris. 1/2, p. 403, Nr. 902. Mon. Boica, XXXI/I, p. 137, Nr- 66. Zahn, 
Cod. dipl. Austr.-Fris. I, p. 23, Nr. 25) in pa listino nekega plemenitasa Ju- 
rija, spisano med 1. 883906. (Meichelbeck, op. cit. p. 428, Nr. 980. 
Reschius, Ann. Sab. II, p. 236. Zahn, od. cit. p. 25, Nr. 26.) 

137 ) DotiSno listino so dali natisniti Meichelbeck, op. cit. p. 396, Nr. 
875. Reschius, op. cit. p. 227. Zahn, op. cit. p. 22, Nr. 24. 

,38 ) Meichelbeck, p. 428, Nr. 980. Reschius, p. 236. Zahn, op. 
cit p. 25, Nr. 26. 

1S9 ) Gl. pristno listino od 20. novembra 1. 860. (Juvavia, op. cit.) in 
nepristno od 20. novembra 1. 890 (Juvavia, op. cit.) 

u0 ) Schumi, Archiv f. Heimatk., I, str. 74, t. 31: . . . . in Marchia 
iuxta Soivam tres regales mansos quod Bichenburch dicitur. 11 

141 J Meichelbeck, Hist. Fris. I 2, p. 396, Nr. 875. Reschius, Ann. 
Sab. H, p. 227. Zahn, Cod. dipl. Austr.-Fris. 1, p. 22, Nr. 24. 

142 ) Juvavia, Anh. p. 96, Nr. 39. Ankershofen, Handbuch d. Gesch. 
d. H. Karnten. II, Reg. u. Urk. str. 26. 

ws ) Ankershofen, op. cit str. 38. 

144 ) Ankershofen, op. cit. str. 39. 

12 



-152 

s *) Ann. Einhardi, a. 820: Camiolenses qui circa Savum ftuvium %a~ 
hitant et Foroiuliensibus paene contingui sunt." 

88 ) Ljubljanski Zvon, IV. str. 46. 

89 ) Paul. Diac. V, c. 22: Warnefridus . . . fugit ad Sclavorum gentem 
in Carnuntum, quod corrupte vocitant Carantanum." 

90 ) Ann. Einh. a. 820. 

9, j N. pr. italijanski zgodovinarji na Primorskem, kakor Kandler, ki 
je izpeljaval ime Nabrezine od besede Auresina" itd. 

92 ) Schumi, Archiv, I, str. 51, op, 7. Ljnblj. Zvon, 17, str. 121. 

9S ) Kar se tifie reke Gline pri Celovci, treba je opomniti, da je njeho 
ime slovensko, ne pa keltsko. kakor misli Kaemuiel (Anfange deutshen Le- 
bens in Oesterreich, str. 139, op. 1) ter zaznamuje pocasi tekoco vodo. Nemci 
so spremenili slovensko ime v Glan" najbr^e zato, ker jib. je ta izraz spo- 
minjal na jednakoimenovano bavarsko reko. 

94 ) Kralj Oton I. podaril je dne 31..avgusta 1. 954. duhovniku Diet- 
precbtn dve kmetiji m loco Zuric ac in pagt* Crouuati" . (Zahn, 
Urkb., I, str. 27, t. 23.) Istemu duhovniku podelil je imenovani kralj dne 
13. februarja 1. 961. svojo lastnino inter duos monies Curoztou et Coziae, 
a uertice montis Zuuedlobrudo usque ad uillam Bulcsisc. . . . in pa go Cro* 
uuatL" ('Zahn, Urkb. I, str. 28, t. 24.) Cesar Oton II. daroval je dne 9. 
oktobra 1. 979. Aribonu tri kmetije in uilla Lebem'ah et Glanadorf et Mal- 
mosic ac Buissindorf et Bodpechah in regimine uualdpodonis Hartuuici in 
pago !hrouutit. a (Zahn, Urkb. I, str. 34, St. 28.) Iz natetih citatov 
je razvidno, da so bili v hrvatski 2upaniji na Korogkem kraji Zuric (sedaj 
Zorica, nem. Sorg na zapadni strani St. Vida na Korokem), mons Curoztou 
(t. j. Hrastova gora, kjer se danes nahaja soseska Hrastnik, nem. Rasting, 
na zapadni strani St. Vida), mons Coziae (t. j. Kozja gora, sedaj Goseberg), 
mons Zuuedlobrudo (morebiti Svetlo Brdo (?) nad Zwettendorfom), Lebeniah 
(sedaj Lebmach), Glanadorf (sedaj Glandorf), Malmosic (najbrZe Miihlbach, 
slov. Mlinice ali Malnice), Buissindorf (sedaj Beissendorf)^ in Bodpechah (se- 
daj Podpefi, nem. Puppitsch). Vsi kraji so blizo mesta St Vida. Tu naj 
se omenim, da je na juzni strani Zwettendorfa soseska Krabathen (slov. 
Gravace). Ravno tako zove se vas na juzni strani St Lipa poleg Krke. 

95 ) V Murski dolini med Ljubnom in Knittelfeldom nahaja se vas 
Kraubath, ki se zove v listinah 11. in 12. stoletja ,,Chrowata" in ,.Chro- 
wath". (Prim. Zahn, Urkb. I, str. 66, st. 58; str. 91, St. 77; str. v 509, gtev. 
543 in drugod.) Jedna vas Kraubath je tudi na srednjem Stajerskem 
med ScavniSko in LazniSko dolino. 

9e ) Juvavia, Anhang, p. 94, Nr. 37. Zahn, Urkb. Steierm., I, p. 
9, Nr. 6. 

97 ) Glej listino kralja Karlmana od 9. septembra 1 878 , v kteri je 
refieno, da je nekemu samostanu darovana zemlja segala do beljaSkega mosta 
(. . usque ad pontem Willach"). Mon. Boica, XXXI/I, p. 109, Nr. 50. 
Ankershofen, Handbuch d. Gesch. d. H. Karnten, 11, Reg. u. Urk., str. 42. 

98 ) Reginon. Chron. a. 880 (Mon. Germ. Script.. I, p. 591,): . . . ca- 
strum munitissimum, quod Mosaburch nuncupatur, eo quod palude impenetra- 
bili locus vallatus, difficillimum adeuntibus praebeat accessum u 

") Mon. Boica, XXVIII/I, p. 84, Nr. 62. 
I0 ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38. 
,01 ) Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54. 

102 ) Archiv f. Kunde osterr. Gesch., I. Jahrg., 3 Heft, p. 13, Nr. 25. 

103 ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38. 

104 ) Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54. 

105 ) Meichelbeck, Hist. Fris. J/2, p. 228, Nr. 430. Reschius Ann. 
Sab: II, p. 75. Zahn, Cod. dipL Austr.-Fris. I, p. 12, Nr. 10. 

,06 ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38. 
m ) Juvavia, Anh.. p. 112, Nr. 54. 



153 

t08 ) Ann. Fuld. a. 892. 

109 ) Zahn. Urkb. d. H. Steierm., I, p. 15, Nr. 11 : . . .in loco Vh- 
drina in comitatu Livpoldi, in orientalibus partibus Charanta nominatis. a 

110 ) Conv. Bag. et Carant. c. 5. (Mon. Germ. Script. XI, p. 8.) 

m ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38. Zahn, Urkb. f. Steierm., I, p. 10, 
Nr. 7. 

,ia ) Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54. Zahn, op. cit. p. 12, Nr. 9. 

11S ) Juvavia, Anh. p. 96, Nr. 39. Ankershofen, Handbuch d. Gesch. 
d. H. Karnten, II, Reg. und Urk., str. 26. 

"*) Ankershofen, op. cit. str. 38. 

115 ) Conv. Bag. et Carant. c. 6. 

116 ) Juvavia, Anhang, p. 95, Nr. 38. 

"') Ta Grafendorf je morebiti sedanja vas GrabStanj (Grafenstein), ki 
lezi med Podkrnosom in Dravskim dvorom. 

ll8 ) Juvavia Anh. p. 112, Nr. 54: . . . id est Trahof, Gravindorf, 
Curnuz . . ." 

" 9 ) Ann. Fuld. a. 888. 

12 ) Juvavia, Anh. p. 107, Nr. 49. p. 108, Nr. 50. 

121 ) Schumi, Archiv, I, str. 74, St, 31. Zahn, Uvkb. I. str. 15, t. 11. 

122 ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38. 

123 ) Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54. 

124 ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38. 

125 ) Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54. 

l2B ) Prej ko ne sedanje mesto St. Andrej v Labodski dolini. 
l2 ') Gora Bort (Forest") ali Forst-Alpe nahaja se na severozahodni 
strani od mesta Wolfsberga. 

128 ) Tako se je zvala gora blizo tajersko-koroke meje pri Predelu 
(Prethal) na jugovzhodni strani Obdacha. 

129 ) Juvavia, Anh. p.-106, Nr. 48. 

130 ) Juvavia, Anh. p. 105, Nr. 47. 
u !) Juvavia, Anh p. 116, Nr. 56. 

132 ) Conv. Bag. et Carant. c. 5. 

133 ) . . . capellam in Sclavinie partibus ad curtem nostram que Li- 
burna vocatur. u (Meichelbeck, Hist. Fris. 1/2, p. 403, Nr. 902. Mon. Boica 
XXXI/I, p. 137, Nr. 66. Zahn, Cod. dipl. Austr.-Fris. I, p. 23. Nr. 25.) 

134 ) Reschius, Ann. Sab. Ill, p. 96. 

135 ) GI. listino od 20. nov. I. 860. (Juvavia, Anh. p. 95. Nr. 38.) in ne- 
pristno listino od 20, nov 1. 890. (Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54.) 

13,: ) Prim, listino kralja Arnulfa op 21. julija 1. 891. (Meichelbeck, Hist. 
Fris. 1/2, p. 403, Nr. 902. Mon. Boica, XXXI/I, p. 137, Nr- 66. Zahn, 
Cod. dipl. Austr.-Fris. I, p. 23, Nr. 25) in pa listino nekega plemenitaSa Ju- 
rija, spisano med 1. 883906. (Meichelbeck, op. cit. p. 428, Nr. 980. 
Reschius, Ann. Sab. II, p. 236. Zahn, od. cit. p. 25, Nr. 26.) 

137 ) Doticno listino so dali natisniti Meichelbeck, op. cit. p. 396, Nr. 
875. Reschius, op. cit. p. 227. Zahn, op. cit. p. 22, Nr. 24. 

,3S ) Meichelbeck, p. 428, Nr. 980. Reschius, p. 236. Zahn, op. 
cit p. 25, Nr. 26. 

138 ) Gl. pristno listino od 20. novembra 1. 860. (Juvavia, op. cit.) in 
nepristno od 20. novembra 1. 890 (Juvavia, op. cit.) 

14 ) Schumi, Archiv f. Heimatk., I, str. 74, t. 31: . . . . in Marchia 
iuxta Souam tres regales mansos quod Richeriburch dicitur. 11 

iil ) Meichelbeck, Hist. Fris. I 2, p. 396, Nr. 875. Reschius, Ann. 
Sab. II, p. 227. Zahn, Cod. dipl. Austr.-Fris. I, p. 22, Nr. 24. 

142 ) Juvavia, Anh. p. 96, Nr. 39. Ankershofen, Handbuch d. Gesch. 
d. H. Karnten. II, Reg. u. Urk. str. 26. 

U3 ) Ankershofen, op. c*t. str. 38. 

Ui ) Ankershofen, op. cit. str. 39. 

12 



*) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38. 
, 146 ) Ravno tarn, p. 112, Nr. 54. 
147 ) Ravno tarn, p. 95. Nr. 38. 
14S ) Ravno tarn, p. 112, Nr. 54. 
149 ) Ravno tarn, p. 95, Nr. 38. 
15 ) Ravno tarn, p. 112, Nr. 54. 

I5 ') Mon Boica, XXXI/I, p. 109, Nr. 50. Ankei'shofen, Handbuch d. 
Gesch. d. H. Karnten, II, Reg. u. Urk. str. 42. 

1^2) Archiv f. Kunde osterr. Gesch.. I, 3. Heft, str. 13, St. 25. 

153 ) Meichelbeck, Hist. Fris. 1/2, p. 228, Nr. 430. ^- Reselling, Ann. 
Sab II, p. 75. Zahn, Cod. dipl. Austr.-Fris. I, str. 12, St, 10. r 

154 ) Juvavia, Anh. p. 110, Nr. 52. 

155 ) Juvavia, Anh. p. 80, Nr. 26. 

156 ) V neki listini od 1. maja 1. 839. citamo, da je bil Tulln tudi v 
Pannoniji \Tullina . . . in regione Pannom'a." (Mon. Boica, XXVIH/1, p. 50, 
Nr. 36.) Verjetno je, da je bila blizo Tullna tudi meja med bavarsko in 
moravsko zemljo. Kar je bilo na severovzhodni strani Donate, spadalo je 
prej ko ne pod Svetopolkovo oblast, po jugozahodni strani reCene reke, t. j. 
po lztocni marki, ukazovali pa so bavarski kralji. To je razvidno iz dveh 
citatov fuldskega letopisca. Ann Fuld. a. 884, Pars IV : r Imperaator in 
termini s Wnricorum et Sclavormn cum Zuentibaldo colloquium lia- 
buit." Op. cit. Pars V: prape flatness, T l uMinam i J9Eonte Coini- 
a no colloquium habuit." 

157 ) Plinius, III, c. 28 : . . . ad septentriones Pannonia vergit finitur 
inde Danubio." 

13b ) Jornandes, De reb. Get. c. 50. 

159 ) Ueber die siidostl. Marken. (Archiv f. Kunde osterr. Gesch., X. Bd. 
str. 11.) Die pannonische Legende (Archiv, op. cit. XIII, str. 173.) 

lri ) Ethnographie, II, str. 37 i. d. 

16 *) Prim. Conversio Bag. et Carant. p. 11. (Mon. Germ. Script. XI): 
quidam Priwina exulatus a Moimaro duce Maravorum supra Danubium." 

162 ) Einhardi Vita Karoli M. c. 15. (Mon. Germ. Script. II, 'p.' 461)': 
. . . utramque Pannoniam, et adpositam in altera Danubii ripa Datiam." 
Ann. Einh. a. 824. (Mon. Germ. Script. I): ;; . . . Daciam Banubio adiacen- 
tem incolunt." 

ie3 ) Ann. Einh. a. 818. : . . . Liudewiti, ducis Pannoniae inferioris. u 
Vita Hludow. imp. c. 31: . . . Liudeviti rector is infer ioris Pannoniae." 

164 ) Ann. Einh. a. 822: ^Exercitus de Italia propter Liudeiviticum bel- 
lutn conficiendum in Pannoniam missus est." 

165 ) Ann. Fuld. a. 884 (Mon. Germ. Script. I, p. 401) : . . . veniente 
Brazlowoni duce, qui in id tempus regnum inter Dravum et Savicm flumine 
tenuit." Herimani Augiens. Chron. a. 884 (Mon. Germ. Script. VII, p. 108) : 
Itemque Braslavonem ducem, qui inter Dravum et Savum pZuvios Pannoniae 
praefuit." Ravno tarn, a. 892 (p. 110): Amolfus rex ... colloquio cum 
Braslavone, duce Pannoniae ulterioris habito." Prim, razpravo Mije Bras- 
ni6a \Rad jugoslavenske akademije, XVI, str. 7.) 

166 ) Ann. Einh. a. 822 : Exercitus de Italia propter Liudewiticum bel- 
lum conficiendum in Pannoniam missus est, ad cuius adventum Liudeivitus, 
Siscia civitate relicta, ad Sorabos . . . . se contulit." 

167 ) Ann.- Fuld. a. 892 (op. cit. p. 408.): Missi autem propter insidias 
Zuentibaldi ducis terrestre iter non valentes habere, de regno Brazlavonis per 
fluvium Odagra usque ad Gulpam, dein per fiuente Save fluminis navigio in 
Bulgaria perducti." Reki Odra in Kolpa bill ste v dezeli vojvode Braslava, 
tedaj v Pannoniji. 

168) Felicetti, Steiermark im Zeitraume vom 8. bis 12. Jahrhunderfc. 
(Beitrage zur Kunde &teieimark. Gesch., IX, &tr. 7 i. d.) 



155 

* 69 ) Conv. Bag. et Carant. c. 6 (p. 9): Sed nunc qualiter Hunt inde 
expidsi sunt,- et Sclavi inltalbitawe coeperunt, et ilia pars Pahnoniae 

ad diocesim uvavensem conversa est, edicendum putamus" 

170 ) Einhardi Vita Karoli M c. 13 (Mon. Germ. Script. II,. p. 499): 
Quod proelia in eo gesta, quantum sanguinis effusum sit, testatur vacua omni 
habitatore Pannonia, et locus in quo regia Kagani erat, ita desertus, ut nee 
vestigium quidem in eo humanae habitations appareat " ' 

17 ') Conv. Bag. et Carant. c. 11: ' . . . infra civitatem Pvivinae." 
t72 ) Ravno-tam. > ! ' 

173 ) Ravno tana, c. 13. : 

174 ) Tako ga zove menili Hraber (Safafik, Pamatky, str. 91.):,, . . . 
Kocele kneza blathnska." 

1U ) Conv. Bag. et Carant. c. 13: Anno igitur 865 (864) venerabilis 
arcMepiscopus Juvavensium Adahvinus nativitatem CJiristi celebravit in castro 
Chezilonis noviter Mosapurc vocato." . . 

- 1 ) Ann. Fuld. a. 896. - ' 

177 ) Conv. Bag. et Carant. c. 13. 

m ) Conv.. Bag. et Carant. c. 11: Tunc coepit ibi ille Jiabitare et mu- 
tt i/nen aedificare in qaodam nemore et palude Salae pZuminis. 11 

179 ) Conv. Bag. et Carant c.'ll. . ' 

. 180 ) Geschichte der Slawenapostel, str. 79, op. 11. 

,8 ') Conv Bag. et Carant. c. 11. (Mon. Germ Script. XI, p. 12.) 

182 ) Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54. 

18S ) Conv. Bag. et Carant. c. 13. (p. 14). 

i8i ) Zitje sv. Konstantina, pogl. 15. 

is5) p r j m pismo papeza Ivana VIII. do Karlmana, str. 13, t. 9. 

18u ) Prim. Ann. Fuld a. 884. (Mon. Germ. Script. I, p 400): . . . 
Armilfi, Karlmanni regis filii, qui tunc Pannoniam tenuit." 

. 187 ) Ann. Fuld a. 896 iMon. Germ. Script. I, p. 413): . . . impe- 
rator Pannoniam cum urbe Paludarum tuendam Brazlou-oni, duci suo, in id 
tempus commendav.it" 

18S ) Ann. St. Emmerammi Ratisp. maj. a. 802. (Mon. Germ. Scr. I.) 

,89 ) Conv. Bag. et Carant c. 11. (p. 12.) 

19 ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38. 

191 ) Prim. Letopis Matice slov. za 1882 in 1883, str. 360. 

' 192 ) Conv. Bag. et Carant. c 11. (p. 12.) 

IM ) Juvavia. Anh. p. 112. Nr. 54. 

194 ) Conv. Bag. et Carant. c. 11. (p. 12.) 

19b ] Karantanec = koroki Slovenec. Na Ptujem prebivali' so v deve- 
tem stoletji sploh pannonski Slovenci. 

19fi ) Ta cerkev je po mislih Dav. Trstenjaka cerkev sv. Ozbolta. (No- 
vice, XXXIX, str. 383.) 

' l97 ) Zistanesfeld se je zvalo polje med Ptujem in Sredi6em na levem 
bregu Drave. (Prim. Novice, op. cit.) 

198 ) Juvavia, Anhang, p. 112, Nr. 54. . 

'") Auctar. Garst a. 874: D/'etmarus archiepiscopus ecclesiam ad Bet- 
toice, Gozvini comitis consecravit " 

: i0 ) Reschius, Ann. Sabio.n. Ill, p. 219, Not. 462: r .. .ad Quartinaha 

iuxia Bilisaseo." Meiller (Sitzungsberichte der pbil.-hist. Classe d. kais. 
Akad., 47. Bd., str. 483) in Felicetti (Beitrage zur Kunde steierm. Gesch., 
]X. Jahrg., str. 17.) mislita, da je Quartinaha sedanji Schwarzenbach na Do- 
lenjem Avstx-ijskem, kar je pa napafino. 

80 ') Conv. Bag. et Carant c. 13. (Mon. Germ. Script. XI, p. 14) 

20a ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38. 

203 ) Reschius, Ann. Sab. Ill, p. 219, Not. 462. 



J56 

204 ) Gl. listino kralja Arntilfa od 9. marca 1. 891. (Juvavia, Anh. p. 
116, Nr. 56. Zahn, Urkb. Steierm. I., str. 14, t. 10) : . . . in partibus 
Sclaviniensibus . . . in comitatu Dudleipa vocato in'loco Ruginesvelt. u 

- 05 ) Ravno tarn: . ..in eodem comitatu iuxta aquam que dicitur Knesaha." 

206 ) Juvavia, Anh. p. 116, Nr. 56. Zahn, Urkb. f. Steierm., I. str. 14, 
t. 10. 

a 7 ) Conv. Bag. et Carant. c. 11, (p. 12.) 

s 8 ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38. 

2 9 ) Ann. Einh. a. 791. 

10 ) Ann. Einh. a. 805. Ann. Tiliani, a. 805. Ann. Fuld. a. 805. 

5l1 ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. .38. 

a ts) Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54 

> ls ) Meichelbeck, Hist. Fris. 1/2, p. 353, Nr. 710. Zahn, Cod dipl. 
Aust.-Fris., I, p. 19, Nr. 18. 

a **) Juvavia, Anh. p. 99, Nr. 41. Zahn, Urkb. f. Steierm. I, p. 11, 
Nr. 8. 

ai ) Conv. Bag. et Carant. c. 11 (Mon. Germ. Script. XI, p. 12.) 

216 ) Ravno tarn. 

217 ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38. 

18 ) Jedno zemljigCe (mansus") obsegalo je kakih 12 oralov. Prim. 
Du Cange, Glossar. med. et in. latin., v. mansus. 

218 ) Juvavia,- Anh. p. 112, Nr. 54. 

20 ) Men. Boica, XI, p. 119, Nr. 13. Schumi, Archiy, II, str. 4. 

a21 ) Prej ko ne kaka cerkev ob Pesnici na juznem Stajerskem. 

222 ) Conv. Bag. et Carant., c. 11 (p. 12.) 

,2s ) Jedna cerkev bila je v Ternbergu ze nekaj let prej postavljena, 
kajti listina od 20. novembra 1. 860. omenja, da je kralj Ludovik podelil 
jedno cerkev v tern kraji solnograki nadSkofiji. (Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38.) 

Listina od 20. novembra 1. 890. ne navaja Ternberga, pad" pa Trnovo 
(,arf Durnawa a ) ter pravi, da je stala tu cerkev sv. Ruperta, ktero so fran- 
kovski kralji podelili solnograSkim nadSkofom. (Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54.) 

Po mojih mislih je Trnovo isti kraj, kot Ternberg, samo da je prvo ime 
slovensko, drugo pa ponemCeno. Kar se tide lege tega kraja, ne smemo 
ga zamenjati s Thernbergom na Dolenjem Avstrijskem, kajti tu omenjeno 
Trnovo (Ternberg) bilo je v Kocelovi drzavi, tedaj med Dravo in Rabo. 

224 j Conv. Bag. et Carant. c. 13: . . . in locum qui dicitur Cella. u 
Tu ne smemo misliti na Celje, ktero je na spodnjem Stajerskem. Prim. Leto- 
pis Matice slov. za 1882 in 1883, str. 359, op. 8. " 

225 ) . . . . ad Ablanza". Prim. Letopis Matice slov. za 1882 in 1883, 
str. 360, op. 1. 

226 ) Conv. Bag. et Carant. c. 13. (p. 14.) 

227 ) . . . ad Sabnizam". Ta kraj je bil na sedanjem severovzhodnem 
Stajerskem poleg potoka Zabnice (Safenbach) ne dalec" od Hartberga, kjer 
so danes vasi Safenau, Ober-Safen, Unter-Safen in Safenberg. 

228 ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38. 

a29 ) Ann. Fuld. a. 890. Ni nam znano, v kterem delu Pannonije 
je bil ta kraj. 

23 ) Schumi, Archiv, U, str. 4. Da bi bil ta Chirihstetin sedanji 
Keszthely, ki je blizo Blatnega jezera, zdi se mi dvomljivo. 

2S1 ) Juvavia, Anh. p, 95, Nr. 38: n . ... ad NeziUnpah" . Ta kraj je 
sedaj na vzhodnem Stajerskem, v sod. okr. Ftirstenfeld. 

232 ) Prim, listino od 20. novembra 1. 860. (Juvavia, Anh. p. 95. Nr. 38, 

233 ) Ravno tarn: . . . Peinihhaa" in ad JPeinicahu u . 

234 ) Listina od 20. februarja 1. 860. (Schumi, Archiv, II, str. 4.) 
Listina darovalnica dijakona Gundbata okolu 1. 880. (Reschius, Ann. Sab. 
Ill, p. 219, JVfot. 462.) 

2S5 ) Reschius, op. cit. : . . . Weliffam". Kje je tekla ta reka, ne vemo, 



157 

286 ) Prim, listmo, spisano med 1. 803. in 810. (Ughelli, Italia sacra, 
V, p. 1097. 

2 ") Glej listino od 1. 803810. (Ughelli, op. cit.), v kteri je med dru- 
gimi isterskimi mesti tudi Trst omenjen. 

238 ) Glej citirano listmo od 1. 803 810. Prim, tudi Constantini 
Porphyr. De admin, imp. c. 30: . . . a-b 8s x% Zsvtlvoc; tou -prauou ap/stai 
7\ X^P a T % Xpopaxia;, xal JcapexxsiVETat 7upb; [asv T7]V Tiapa^-aXaaaLav Jji/pc tgjv aov- 
6pwv 'Iarcpia? Tj'youv too xacrcpou 'AX(3ouvou. a (Monumenta spect. hist. Slav, me- 
rid., vol. VII, p. 406.) 

2S9 ) n Sed et populi Polensis, quae civitas caput est Ixtriae." (Rubeis, Mo- 
num. eccl. Aquil., c. 46, p. 417. Mansi, Concil. coll. XIV, p. 496.) 

240 ) Listina od 1. 803810. (Ughelli, op. cit) 

241 ) Prim. list, od 12. marca 1. 933. (Schumi, Urkb. f. Krain, I, str. 
7, fit. 6. Ughelli, op. cit. V, p. 229.) 

242 ) Listina od 1. 803810. (Ughelli, op cit.): ...* territorio Ca- 
prense, loco qui dicitur fflziano." 

248 ) Prim, listino od 12. marca 1. 933. (op. cit.) 

244 ) Gl. Rutarjev spis Slovenske naselbine po Furlanskem" v Ljublj. 
Zvonu, HI, str. 53 i d. 

245 ) Chabert, Bruchstiick. (Denkschriften d. kais. Akad. d. Wiss. Phil.- 
hist. Classe, III. Bd, 2. Abth., str. 124.) 

246 ) Prim, listino od 21. decembra 1. 811. (Rubeis, Mon. eccl. AquiL, 
p 401. Cappelletti, Le chiese d' Italia, VIII, p. 107.) 

247) p r i m . listino od 1. 912.. v kteri ie kralj Berengar potrdil Abonu, 
opatu samostana sv. Mihaela Arhangela v Cervinjanu na Furlanskem ( t in 
finibus Foroiuliensibus' 1 ) vsa samostanska posestva. (Beitrage ztir Kunde 
steierm. G'eschichtsqn., IX, str. 88. 

248 ) V tern mestu imeli so v 7. in 8. stoletji do 1. 737. oglejski ali 
furlanski patrijarhi svoj sede2. (Rubeis, Mon. eccl. Aquil. Czoernig, Das 
Land Gorz u. Gradisca, str. 203 205) 

249 ) Beitrage zur Kunde steierm. Gesch., IX, str. 88: Berengarius rex 
concedit cuidam Felicl diacono ecclesiam s. Joannis in Antro cum eodetn 
Antro et arboribus ibi per eum plantatis, et pratum quod presbiter Laurentius 
fertilem fecit per circuitum montis Olose, et aream in ipsius montis superficie, 
tigurium etiam ipsius ecclesie et campos in fines Braccias et casale Pungu- 
linos et in Raynaldinum, concedit etiam Broxianis pascua in montibus sita et 
plana in fluminum ripis." 

250 ) Listina od 26. novembra 1. 812: . . . in Avaria ubi Bielaha flu- 
vius Danubium ingreditur. (Mon. Boica, XXXI/I, p. 26, Nr. 11.) 

251 ) Listina od 6. oktobra 830. 1. (Mon. Boica, XI, p. 104, Nr. 5. 
XXXI/I, p. 58, Nr. 24.) 

252 ) Listina od 6. oktobra 1. 832. (Mon. Boica, XXVIII I, p. 21, Nr. 
14.) Listina od 4. marca 1. 833. (Mon. Boica, XXXI/I, p. 70, Nr. 31.) 
Listina od 16. februarja 1. 836. (Mon. Boica, XXVHI/I, p. 29, Nr. 19.) 
Hansiz, Germ, sacra, I, p. 156.) 

233 ) Ann. st. Emmerammi Ratisp. maj. a. 791. Ann. Petav. a. 791. 

254 ) Ann. st. Amandi, a. 791. 

255 ) Monachi Sangall. de gestis Karoli M. lib. II, c. 1. (Mon. Germ 
Scrp. II, p. 748.) 

236 ) Ann. Alamann. a. 791. Ann. Augiens. a. 791. 

257 ) Ann. Lauresham. a. 791. 

258 ) Ann. Petaviani, a 791. 

239 ) Ann. Einh. a 791 : Nam is fluvius (Anesus) inter Baioariorum at- 
que Hunorum terminos medius currens, certus duorum regnorum limes liabe- 
batur." Poeta Saxo, a. 791, III, v. 64 65: Sic ad fluvium rex venit Ane-> 
sum, qui medius Baioarios seiungit et Hunos." 



158 

2G0 ) Ann. Einh. a. 805. Ann. Fald. a. S05. Ami. Tiliaui, a. 805 
(806). Annalista Saxo, a. 805. 

2fil ) Mon. Boica, XXXI/I, p. 70, Nr: 31. 

2R2 ) Ann. Einhardi, a. 791: Pulsis igilur Hunorum praesidiis, ac di- 
structis munitionibus, quarum una super Cambum fluvium. . . . erat exstructa' 
ferro et igni cuncta vastantur." 

263 ) Listina od 6. oktobra 1. 830. (Mon. Boica, XI, p. 104, Nr. 5. 
XXXI/I, p. 58, Nr. 24.) 

2fi4 ) Prim. Ann. Einh. a. 805: Non multo post Capcanus, princeps Hu- 
norum, propter necessitatem populi sui imperatorem adiit, postulans sibi locum 
dari ad habitandum inter Sabariam et Carnunium, quia propter infesta- 
tionem Sclavorutn in pristinis sediTbus esse nan poteraf." 

265 ) Prim. Conv. Bag. et Carant. c. 6. (Mon. Germ. Script. XI, p. 9): 
Tunc vero Sclavi post Hunos inde expulsos renientes coeperunt istis partibus 
Danubii dirersas regiones habitare." Ravno tarn, c: 10. (p. 11): . . . coe- 
perunt populi she Sclavi vel Bagoarii irihabUare terram- } unde illi expulsi sunt 
Hunt, et mutliplicari." 

266 ) Gl. listino kralja Ludovika od 23. septembra 1. 837: territorium 
in Sclavi nia in loco nuncupante Ipusa iuxta Ipusa flumen (Ybbs"). tt (Ju- 
vavia, Anh. p. 88, Nr. 32.) V listini istega kralja od 21. decembra 1. 834. 
stoji: . . . Granesdorf prope fluvium EnioUm in parte Sclavanarum.* 
(Mon. Boica, XI, p. 106.) Tu omenjena vas Granesdorf zove se danes 
Kronsdorf in le2i na zapadni strani reke Anize. 

, 2fi7 ) Poleg reke Traisena 2iveli so v 9. stoletji svobodni in podlozni 
Slovani, kar je razvidno iz listine od 22. marca 1. 828. (Mon. Boica, XXXI/1, 
p. 54, Nr. 22): .-. . . Sclavi eiusdem manasterii ad censum tenuerunt" 
salvis tamen proprietatibus liberorum Sclavorum. u Tudi ob Erlafu prebi- 
vali so Slovani, kar dokazuje listina od 6. oktobra 1. 832. (Mon Boica, 
XXVIII/I, p. 21, Nr. 14): montem qui apud Winades Colomezza vocatur.". . . 
res cum Sclavis ibidem commanentibus." Tudi na severni strani Do- 
nave med Aistom in Naarnom ziveli so svobodni in podlozni Slovani (more- 
biti Ceskega rodu) med nemSkimi Bavarci (tam Baioarii quamque Sclavi 
liberi et servi. u ) Grl. listino od 18. januarja 1. 853. (Mon. Boica, XXVIII/I, p. 
45, Nr. 31.) 

268 ) Prim, listino od 6. oktobra 1. 832: ^montem qui apud Winades 
Colomezza (t. j. Holmec) vocatur." , V listini kralja Ludovika od 6. 
oktobra 1. 830. fiitamo, da se je zval potok v Wachawi na levem bregu Do- 
nave Mvstrica u (t. j. Bistrica), bliznja gora pa Ahormco" (t. j. Javornik, 
danes se zove Jauerling). (Mon. Boica, XXXI/I, p. 58, Nr. 24.) V listini 
cesarja Otona II. od 14. oktobra 1. 979. stoji, da se je zval neki potok blizo 
reke Erlafa Zucha a (t. j. Suna) in neka gora qui dicitur sclavanice Bvznic 
(t. j. Rudnik). (Mon. Boica, XXVIII/I, p. 227, Nr."153.) 

2fi9 ) Kaemmel. Anfange deutschen Lebens in Oesterreich, str. 131, op. 1. 

210 )-Mon. Boica, XI, p. 100, Nr. 1. XXXI/I, p. 26. Nr. 11. 

2 ) Mon. -Boica, XXVIII/I, p. 50, Nr. 36. 

272 )'Ann. Fuld. a. 884: '. . . . prope flumen Tullinam." 

273 ) Kaemmel, Anfango deutschen Lebens in Oesterreich, stL*. 162 i. d. 

274 ) Ann. Fuld. a. 884. (Mon. Germ. Script. I, p. 399; p. 401); ibid, 
a. 892 (p- 408); ibid. a. 893 (p. 409). Ann. Xantens. a. 869. (Mon. Germ. 
Script. II.) 

275 ) Conv. Bag. et Carant. p. 11. 
27R ) Ravno tam, p. 15. 

2 ") Auctar Garsteuse, a. 856. (Mon. Germ. Script. IX, p. 565.) 

278 ) Francorum reg. hist. 

279 ) Ann. Bertin. a. 864. (Mon. Germ. Script. I.) 
28 ) Ann. Fuld, a. 861. 

28t ) Dummler, Sudostl. Marken. (Archiv, op. cil, str. 13.) 



159 

Ss2 ) Ann. Bertin. a. 861: .-... magnam sibi partem usque ad Sin 
fiuvium paterni regni praesumit" 

283 ) Diimmler, op. cit. str. 13. 

284 ) Ann. Fuld. a. 884: Pannonia de Hrdba flumine ad Orientem." 

285 ) Juvavia, Anh. p. 81. 

286 ) Mon. Boica, XXV11I/2, p. 36. 

287 ) Kaemmel, die Anfange d. detitsclien Lebens in Oesterr., str. 12'7. 

288 ) Ravno tam, str. 129. 

289 ) Juvavia, Anh. p. 31 : In pago dicto Atergau dedit dux (Theodo) 
JRomanos tributales super Fechildha (Vockla) manetitts." 

290 ) Schumi, Arcbiv I, str. 3. 

291 ) Mon. Boica, XI, p. 106. " 

292 ) Kaemmel, Anfange d. deutschen Lebens in Oesterreich, str. 129. 
Da je v nekdanjein Salzbarggauu in. Attergauu stanovalo romansko 
pleme, razvidno je iz naslednjili citatov. Juvavia, Anhang, p. 21 : Dux tra- 
didit JRotnttnos et eorum tributales mansos LXXX. . . . commanentes. . . 
in pago Salzburgoense per diversa loca. . . . simul etiam in pago Atragaoe 
secus torrentem Fechilesaha (Yockla) JRotnanos et eorum mansos tributales 
V." Ravno tam, p. 23: Tradidit dux in pago Salzburcgaoe villula nun- 
cupate Campus (sedaj Feldkirchen pri Mattighofenu na Gorenjem Avstrij- 
skem) JRotnanos cum mansos tributales XXX." Ravno tam, p. 28: 
Dux tradidit in ipso pago (Salziurgaoe). . . tributarios JRotnanos CXVI, 
inter vesitos et apsos per diversa loca." Ravno tam, p. 29 : In ipso pago 
(Chimingaoe = Chiemgau) iuxia feuenta Druna (reka Trauna med Chiemskim 
jezerom in Solnogradom) JRotnanos et eorum mansos tributales LXXX. . . 
necnon in pago Adragaoe (Attergau) JRotnanos et eorum mansos tributales 
III, . . . in pago Drunense (Traungau) tributarios XX, apsos mansos eorum 
fJRomanorutnJ. 

293 ) Conv. Bag. et Car; nt c. 4 et 6. (op. cit. p. 7 et 8.) 

294 ) Juvavia, Ann. p. 3.3. (Breves notit. c. 2) : Interea contigit, ut a 
vicinis Sclavis Mi fratres, qu > ad Pongov de Salsburgensi sede ibidem desti* 
nati eranty inde eocpellebant \r, et ita multis ttniparilus eiat deia&ia eadem 
cella propter imminentes Sclc. os et crudeles paganos." Na drngem mestu 
(c. 6, p. 35) pa stoji: . . . Theodebertus dux tradidit dicto vel sancto Maxi- 
miliano ad Pongo, quando dominus Budpertus episcopus Mam ibi ecclesiam 
dedicavit, et quorum propter Sclavos crudelissimos paganos eadem cella, mul- 
tis erat temporibus desolate; . . . ." Iz teh dveh citatov je razvidno, da ta- 
krat niso Slovenci stanovali v Pongauu, ker je neverjetno, da bi bili sami 
napadali svoje rojake, pac" pa blizo Pongaua in sicer v Lungauu. 



S: ITT. d-el-u.: 
(Zgpdoviriske razprave.) (Str. 99126.) 

*) Ann. Fuld. a. 768. Ann. Lauriss. a. 768 

2 ) Ann. Einh. a 776: j, . . . Hrodguudum Langobardum, quern ipse Fo- 
roiuliensibus ducem dederat." 

3 ) Gi. pismo, ktero je pisal pape2 Hadrijan I. frankovskeiriti kralju 
Karqlu 1. 776. (Mansi, Concil. coll. XII, p. 824.) 

4 ) Ann. Laurissens. a. 776 : Tunc domnus Carolus rex Italiam ingres- 
sus est partibus Foroiulensium petens. Hrodgaudus occisus est, et supradicius 
domnus Carolus Tex ad Tarvisium civitatem pascha celebravit." 

5 ) Meseca junija bil je ze zopet v Lorchu na NemSkem. (Rubeis, Mo- 
nnm. eccl. Aquil. p. 356.) 

6 ) Monachi Sangallensis de gestis Karoli M., 1. II, c. 17 (27). (Mon. 
Germ. Script. II. p. 760.) : Exin ad ulteriora progressus, venit religiosissimus 
Karolus ad urbem Furiolanam, quam qui sibi scioli videntur, Forum Julien- 
sem nuncupant. Contigit autem, ut eodem tempore episcopus civitatis illius, aut, 
ut modernorum loquar consuetudine, patriarcha, occasui vitae propinquaret. Ad 
quern cum religiosissimus Karolus visitandi gratia properaret, ut successoremsuum 
ex nomine designare debevet, ille religiose admodum ex imis praecordiis suspiria 
trahens: . . . Cum autem in eadem regione aliquantisper demoratus fuisset . , . . Ka- 
rolus, donee episcopo decedente dignum ei successorem substitueret, quadam fe- 
stiva die post missarum celebrationem dixit ad suos : . . ." 

') Ann. Lanriss. a. 776: ... . captas civitates Foroiulem, Taravi- 
sium cum reliquis civitatibus quae rebellatae fuerant: et disposuit eas omnes 
per Francos." Ann. Einh. a. 776: ;; . . . . in eis (v pnntarskih mestih) 
Francorum comitibus constitutis. a 

8 ) To pismo je bilo spisano med 1. 781. in 789., kajti dne 15. aprila 
1. 781. je papez se le mazilil Pipina za kralja langobardskega in 1. 789. 
bila je Istra zdruzena s frankovsko drzavo. 

9 ) Rubeis, Mon. eccl. Aquil. p. 332. 

10 ) Diimmler. Ueber die alteste Gesch. d. Slawen in Dalmatien (Siz- 
zungsberichte der phil.-Jbist. Classe der k. Akad., 20. Bd., str. 382). Cha-. 
bert, Brucb.stn.ck einer Staats- und RechtsgeschicMe (Denkscbriften d. k. 
Akad., Phil. -hist. Classe, III. Bd., 2. Abth. str. 124.) Trst je ze spadal 
pod Istro in Kranjsko bilo je tesno zdruzeno s Korokim. 

") Prim. Dummler, op. cit. str. 384, op. 1. 

l2 ) Ann. Einhardi, a. 796 ; Ann. Tiliani a. 796 (797) ; Annalista Saxo, a. 
796; Ann. Fuld. a. 796. 

1S ) Einhardi Vita Karoli M. c. 13 (Mon. Germ. Script. II, p. 450). 
Ann. Fuld. a. 796. 

u ) Einhardi Vita Karoli M. c, 16 : ^Erat enim semper Uomanis et Grae- 
cis Fvancorum suspecta potential 

16 ) Annalista Saxo, a. 788. (Eccard, Corp. hist. med. aevi, I, p. 157): 
Eodem anno commissum est bellum inter Graecos et Longobardos . . . cum 
Framis, et jugati sunt Graici, viceruntque Franci et Langobardi. 



161 

M ) Einhardi Vita Karoli M. c. 15. (Mon. Germ. Script. II, p. 451); 
. . . MKistriam quoque et Libumiam atque Dalmatiam exceptis maritimis 
civitatibus, quas . . . Constantinopolitanum imperatorem habere permisit . . . 
perdomuit." - Annalista Saxo, a. 810. Tu navedena izjema glede pomor- 
skili mest velja le za dalmatinska, ne pa za isterska mesta. 

") Ann. St. Emmerammi Ratisp. maj. a. 788. (Mon. Germ. Script. I, 
p. 92): Huni ad Furgali" (= in Friuli). Ann. Lauriss. maj. a. 788. 
Alcuini Epist. ad Colcum lectorem. (ed Frobenius, I, 6.) 

18 ) Ughelli, Italia sacra, V, p. 1097 et sequ. Rubeis, Mon. eccl. 
Aquil. c. 38, p. 330. 

19 ) Andreae Danduli Chron. (Mtiratori Script, rer. Italic. XII, col. 155) 
1. VIII, c. 15: Provinciae quoque Istriae ab imperio Constant inopolitano sub- 
tractae Joannes per Carolum dux ordinatus est. u 

20 ) Prim. Karolovo pismo, ktero je pisal svoji zeni Fastradi, pohva- 
livSi hrabrost isterskega vojvode z besedami: . . . Dux de Histria (uam- 
rec" Ivan), ut dictum est nobis, ibidem (v vojski proti Obrom) bene fecit cum 
mis hominibus." (Mansi, Concil. coll., XIII, Append. 3, p. 185.) 

21 ; Dnmmler, Ueber die alteste Gesch. d. Slawen in Dalm. (Sitzungs- 
berichte, op. cit. str, 383.) 344 takratnih mark bi bilo po sedanji vred- 
nosti srebra kakih 170.000 gld. 

22 ) Ann. Lauriss. a. 781. Annalista Saxo, a. 781. Ann. Einhardi, 
a. 781. 

2 3 ) VeCina Slovencev bila je se takrat udana poganski Yeri, kar smemo 
sklepati iz tega, ker niso mogli krSceni Slovenci sami premagati svojih po- 
ganskih sobratov, temvec" le s tujo pomocjo. To nam tudi pri6ujejo besede, 
ktere se nahajajo v neki listini vojvode Tassila od 1 770. in se glase: 
. . . . propter incredtdam generationem ?clavanorum ad tramitem veritatis 
deducendatn. . ." (Meichelbeck, Hist. Fris. 1/2, p. 38, Nr. 22. Reschius, 
Ann. Sabion., I, p. 669.) 

24 ) Ljubljanski Zvon, 1882, letnik II., str. 460 i. d. 
r ) Ljubljanski Zvon, letnik II, str. 463. 

2B ) Meichelbeck, Hist. Fris. 1/2, p. 38, Nr. 22. Reschras, Ann. Sa- 
bion. I, p. 669. Zahn, Cod. di'pl Austr.-Fris. I, str. 3, t 2. 

21 ) Primerjaj listino cesarja Lradovika od 5. februarja 1. 816. (Mei- 
chelbeck, op. cit. 1/2, p. 252, Nr. 479. Mon. Boica, XXXI/i, p. 32, Nr. 13. 
Reschius. op. cit. I, p. 670, Nr. 343. Zahn, op. cit. I, str. 11, t. 9. 

28 ) Schnmi, Archiv f. Heimatkande, I, str. 4: } ,Tradimus autem et 
decaniam Sclavorum. ..." Du Cange (Gloss, ad script, med. et 
inf. latin, v. decania pravi, da je bila dekanija pars centurine, constans 
decern familiis 1 cut praeerat decanus." Vendar dekanija, kakorsno si mo- 
ramo tu misliti ni imela samo deset druzin navadne velikosti, teinvec" de- 
set zadrug, kajti stari Slovenci ziveli so v zadrugah. (Babnik v Letopisu 
Matice slov. za 1882 in 1883, str. 70 i. d.) Da je temu res-tako, razvidno 
je iz tega, ker je imela ta dekanija dva drzavna oskrbnika in pa svojega 
zupana. 

2B ) Schumi, op. cit. : . . . hos omnes predictos Sclavos quos sub illos 
adores sunt qui vocantur Talivfo et Spavuna , quos infra terminum 
manent que coniuravit Me iopatt qui vocatur M*hyss*t. tc Physso" je 
prvo ime slovenskega zupana, ktero nam je ohranila zgodovina. Oskrb- 
nika factores) Taljub in Sparuna bila sta postavljena, da bi bila nadzoro- 
vala Tassilovo lastnino, pobirala davke in jih izrocevala vojvodovi blagaj- 
nici. (Prim. Du Cange, Gloss ad script med. et ini. latin, v. actores.) 

30 ) Schumi, op. cit.: . . . .ad eum tradimus locum, et XXXa Sclavos 
ad Todicha cum. opere fiscali sett tributo histo." Dietach (Todicha) je se- 
daj vas na Gorenjem Avstrijskem od mesta Steyera nekoliko proti severu. 



(Zgodovinske razprave.) (Str. 99 126.) 

J ) Ann. Fuld. a. 768. Ann. Lauriss. a. 768 

2 ) Ann. Einh. a 776 : ; > . . . Hrodgaudum Langobardum, quern ipse Fo- 
roiuliensibus ducem dederat." 

3 ) GI. pismo, ktero je pisal papez Hadrijan I. frankovskemu kralju 
Karolu 1. 776. (Mansi, Concil. coll. XII, p. 824.) 

4 ) Ann. Laiirissens. a. 776: Tunc domnus Carolus rex Italiam ingres- 
sus est partibus Foroiulensium petens. Hrodgaudus occisus est, et supradictus 
domnus Carolus rex ad Tarvisium civitatem pascha celebravit." 

5 ) Meseca junija bil je ze zopet v Lorchu na NemSkem. (Rubeis, Mo- 
num. eccl. Aquil. p. 356.) 

6 ) Monachi Sangallensis de gestis Karoli M., 1. II, c. 17 (27). (Mon. 
Germ. Script. II. p. 760.) : x Exin ad ultervwa progressus, venit religiosissimus 
Karolus ad urbem Furiolanam, quam qui sibi scioli videntur, Forum Julien- 
sem nuncupant. Contigit autem, ut eodem tempore episcopus civitatis illius, aut, 
ut modernorum loquar consuetudine, patriarcha, occasui vitae propinquaret. Ad 
quern cum religiosissimus Karolus visitandi gratia properaret, ut successorem suum 
ex nomine designare debevet, ille religiose admodum ex imis praecordiis suspiria 
tr aliens: . . . Cum autem in eadem region e aliquantisper demoratus fuisset . , . . Ka- 
rolus, donee episcopo decedente dignum ei successorem substitueret, quadam fe- 
stiva die post missarum celebrationem dixit ad suos : . . ." 

') Ann. Lauriss. a. 776: ... . capias civitates Foroiulem, Taravi- 
sium cum reliquis civitatibus quae rebellatae fuerant: et disposuit eas omnes 
per Francos. 11 Ann. Einh.. a. 776: .... in eis (v pxmtarskih mestih) 
Francorum comitibus constitutis." 

8 ) To pismo je bilo spisano med 1. 781. in 789., kajti due 15. aprila 
1. 781. je papez se le mazilil Pipina za kralja langobardskega in 1. 789. 
bila je Istra zdruzena s frankovsko drzavo. 

9 ) Rubeis, Mon. eccl. Aquil. p. 332. 

10 ) Diimmler. Ueber die alteste Gesch. d. Slawen in Dalmatien (Siz- 
zungsbericbte der pbil.rhist. Classe der k. Akad., 20. Bd., str. 382). Cha-. 
bert, Bruchstiick einer Staats- und Rechtsgeschichte (Denkschriften d. k. 
Akad., Phil.-hist. Classe, III. Bd., 2. Abth. str. 124.) Trst je ze spadal 
pod Istro in Kranjsko bilo je tesno zdruzeno s KoroSkim. 

") Prim. Diimmler, op. cit. str. 384, op. 1. 

l2 ) Ann. Einbardi, a. 796; Ann. Tiliani a. 796 (797); Annalista Saxo, a. 
796; Ann. Fuld. a. 796. 

I8 ) Einbardi Vita Karoli M. c. 13 (Mon. Germ. Script. II, p. 450). 
Ann. Fuld. a. 796. 

u ) Einbardi Vita Karoli M. c, 16 : v Erat enim semper Homanis et Gfrae- 
cis Fvancorum suspect a potential 

15 ) Annalista Saxo, a. 788. (Eccard, Corp. hist. med. aevi, I, p. 157): 
t Eodem anno commissum est bellum inter Graecos et Longobardos . . . cum 
Frantis, et jugati sunt Graici, viceruntque Franci et Langobardi. 



161 

1B ) Einhardi Vita Karoli M. c. 15. (Mon. Germ. Script. II, p. 451); 
. . . MKistriam quoque et Liburniam atque Dalmatiam exceptis maritimis 
civitatibus, quas . . . Constantinopolitamim imperatorem habere permisit . . . 
perdomuit." Annalista Saxo, a. 810. Tu navedena izjeroa glede pomor- 
skih mest velja le za dalmatinska, ne pa za isterska mesta. 

,7 ) Ann. St. Ernmerammi Ratisp. maj. a. 788. (Mon. Germ. Script. I, 
p. 92): Huni ad Furgali" (= in Friuli). Ann. Lauriss. maj. a. 788. 
Alcuini Epist. ad Colcum lectorem. (ed Frobenius, I, 6.) 

18 ) Ughelli, Italia sacra, V, p. 1097 et sequ. Rubeis, Mon. eccl. 
Aquil. c. 38, p. 330. 

19 ) Andreae Danduli Chron. (Muratori Script, rer. Italic. XII, col. 155) 
1. Vllf, c. 15: n Provinciae quoqite Istriae ab imperio Constant inopolitano sub- 
tractae Joannes per Carolum dux ordinatus est. a 

20 ) Prim. Karolovo pismo, ktero je pisal svoji zeni Fastradi, pohva- 
livsl hrabrost isterskega vojvode z besedami: . . . Dux de Histria (uam- 
re6 Ivan), tit dictum est nobis, ibidem (v vojski proti Obrom) bene fec'tt cum 
suis hominibus." (Mansi, Concil. coll., XIII, Append. 3, p. 185.) 

21 j Dummler, Deber die alteste Gesch. d. Slawen ia Dalm. (Sitzungs- 
bericbte, op. cit str, 383.) 344 takratnih mark bi bilo po sedanji vred- 
nosti srebra kakih 170.000 gld. 

22 ) Ann. Lauriss. a. 781. Annalista Saxo, a. 781. Ann. Einhardi, 
a. 781. 

' 23 ) VeCina Slovencev bila je se takrat udana poganski veri, kar smemo 
sklepati iz tega, ker niso mogli krgceni Slovenci sami premagati svojih po- 
ganskih sobratov, temvefi le s tujo pomocjo. To nam tudi prifiujejo besede, 
ktere se nahajajo v neki listini vojvode Tassila od 1 770. in se glase: 
. . . . propter incredulam generationem Fclavanorum ad tramitem veritatis 
deducendam. . ." (Meichelbeck, Hist. Fris. 1/2, p. 38, Nr. 22. Reschius, 
Ann. Sabion., I, p. 669.) 

2 *) Ljubljanski Zvon, 1882, letnik II., str. 460 i. d. 
25 ) Ljubljanski Zvon, letnik II, str. 463. 

2B ) Meichelbeck, Hist. Fris. 1/2, p. 38, Nr. 22. Reschius, Ann. Sa- 
bion. I, p. 669. Zahn, Cod. dipl Austr.-Fris. I, str. 3, t 2. 

2 ') Primerjaj listino cesarja Ludovika od 5. februarja 1. 816. (Mei- 
chelbeck, op. cit. 1/2, p. 252, Nr. 479. Mon. Boica, XXXI/I, p. 32, Nr. 13. 
Reschius. op. cit. I, p. 670, Nr. 343. Zahn, op. cit. I, str. 11, t. 9. 

- s ) Schumi, Archiv f. Heimatkunde, I, str. 4: Tradimus autem et 
decani a hi Sclavorum. ..." Du Cange (Gloss, ad script, med. et 
inf. latin, v. decania pravi, da je bila dekanija pars centuriae, constans 
decern familiis, cut praeerat decanus." Vendar dekanija, kakorsno si mo- 
ramo tu misliti ni imela samo deset druzin navadne velikosti, temvefi de- 
set zadrug, kajti stari Slovenci ziveli so v zadrugah. (Babnik v Letopisu 
Matice slov. za 1882 in 1883, str. 70 i. d.) Da je temu res tako, razvidno 
je iz tega, ker je imela ta dekanija dva drzavna oskrbnika in pa svojega 
zupana. 

29 ) Schumi, op. cit. : hos omnes predictos Sclavos quos sub illos 
actvres sunt qui vocantur Tativtt et Spas'tina, quos infra termimim 
manent que coniuravit ille iopati. qui vacatur I*1iysst. u r Physso" je 
prvo ime slovenskega zupana, ktero nam je ohranila zgodovina. Oskrb- 
nika (actores) Taljub in Sparuna bila sta postavljena, da bi bila nadzoro- 
vala Tassilovo lastnino, pobirala davke in jib. izrocevala vojvodovi blagaj- 
uici. (Prim. Du Cange, Gloss ad script med. et ini. latin, v. actores.) 

80 ) Schumi, op. cit.: . . . . ad euni tradimus locum, et XXXa Sclavos 
ad Todicha cum. opere fiscali seu tributo iusto." Dietach (Todicha) je se- 
daj vas na Gorenjem Avstrijskem od mesta Steyera nekoliko proti severu. 

13 



163 

81 ) Schumi, op. cit. : Tradimus antem et terram quam Mi Sclavi cul- 
tam fecerunt sine consensu nostro, infra qui vocatur forst, ad Todicha et Sir - 
nicha." Iz tega stavka smemo sklepati, da so se drugi Slovenci, ki so 
ziveli na zemlji bavarskega vojvode, naselili le z njegovim dovoljenjem. 
Sierning (Sirnicha) je od mesta Steyera proti zahodu. Med Sierningorn in 
Dietachom je e dandanes nekoliko gozdov. 

32 ) Schumi, op. cit. : r . . . ad Crvnzinwiten Sclavum unum cum iusto 
tribute." Crvnzinwiten je najbrze sedanja vas Kronawithet, ki lezi od 
Linza proti severu. Napa&no bi bilo, ako bi iskali Crvnzinwiten na zapadni 
strani Dunajskega lesa (Wienerwald), kjer je bil v 9. stoletji Grunzwitigau, 
kajti ]. 777. bila je ta pokrajina se v oberski oblasti. 

3S ) Kopitarjeva Spomenica, uredil J. Marn, str. 152. 

S4 ) Ann. Einh. a. 787. Ann. Lauriss. a. 787. Poeta Saxo, lib. 
II, a. 787. Annalista Saxo, a. 787. 

33 ) Ann. Lauriss. a. 788. Ann. Nazariani, a. 788. (Mon. Germ. 
Script. I, p. 43.) Dne 6. julija 1. 788, bil je Tassilo v St. Goarskem sa- 
niostanu ostrizen. (Ann. Lauresham. a. 788. Mon. Germ. Script. I, p. 33.) 

3B ) Ann. Einh a. 788 : ^Bex (Carolus) autem in Baioariam profectus, 
eandem provinciam cum suis terminis ordinavit atque disposuit." Ann. Lau- 
resham. a. 788 : r Carlus rex in Bagoariam perrexit et omnes fines Bagoario- 
rum in sua propria ditione recepit." Ann. Lanriss. a. 788 : Post haec om- 
nia domnus rex Carolus per semetipsum ad Beganesburg pervenit, et ibi fines 
vel marcas Baioariorum disposuit, quomodo sahas, Domino protegente, contra 
iamdictos Avaros esse potuissent." Annalista Saxo, a. 788. 

37 ) Ann. Einh. a. 788: Huni vero, sicut Tassiloni promiserunt, duobus 
exercitibus comparatis, uno marcam Foroiuliensem, altero Baioariam adgressl 
sunt ; sed frustra. Nam in utroque loco victi fugatique sunt, et multis suorum 
amissis, cum magno damno ad loca sua se receperunt. Quam iniuriam velut 
vindicaturi, iterum Baioariam moioribus copiis petierunt, sed in prima con- 
gressione pulsi a Baioariis et innumera multitudo eorum caesa, multi etiam ex 
eis, qui per fugam evadere conati, Danubium tranare voiluerunt, gurgitibus flu- 
minis absorbti sunt." Ann. Lauriss. a. 788. Ann. Fuld. a. 788. 

38 ) Ann. Einh. a. 791 : Nam is fluvkis (Anesus) inter Baioariorum 
atque Hunorum terminos medius currens, certus duorum regnorum limes ha- 
bebatur." Poeta Saxo, lib. Ill, v. 65. (Mon. Germ., Script. I, p. 248) : 
Sic ad fluvium rex venit Anesum, Qui medios Baioarios sejungit et Hunos." 

39 ) Annalista Saxo, a 790. 

40 ) Ann. Alamann. a. 790 : Karolus rex, commoto exercitu magno Fran- 
coruni et Saxonum atque Sclavorum perrexit in regionem Wandalorum." 

41 ) Ann. Einh. a. 791. Ann. Lauresham. a. 791. Ann. Tilian. a. 
791. Poeta Saxo, 1. Ill, v. 50 et sequ. 

42 ) Ann. Lauresham. a. 791 (Mon. Germ. Script. I, p. 34): Sed et 
ille tunc eius exercitus quern Pippinus fllius eius de Italia transmisit, ipse in- 
tromit in Jllyt'iciiiit et inde in Pannonia et fecerunt ibi similiter, vastantes 
et incendentes terram Mam, sicut rex fecit cum exercitu suo ubi ipse erat. u 
Beseda ; ,Illyricum" zaznamuje tu juzne slovenske pokrajine, ne pa Hrvat- 
skega, ker del Hrvatov prisel je nekaj let pozneje pod frankovsko oblast. 
(Prim. Diimmler, Sitzungsberichte, XX, str, 384, op.) 

43 ) Mansi, Concil. coll. XIII, Append. 3, p. 185.) 

44 ) Ann. Einh. a. 791 : PuJsis igitur Hunorum praesidiis, ac distructis 
munitionibus, quarum una super Cambum fluvium, altera iuxta Comagenos 
civitatem in monte Cumeoberg vallo firmissimo erat exstructa, ferro et igni 
cuncta vastantur." Ann. Tiliani, a. 791 : . . . et (Carolus) inde promo- 
vens venit ad Anisam, inde ad Comisberg . . " Poeta Saxo, lib. Ill, v. 75 et 



163 

sequ. . . . munimina statim pulsis praesidiis destruxerat, ex qaibus unum 
non opens parvi Cambus praeterfluit amnis, atque superdictum Cumberg mu- 
nitio montem altera pregrandi fuerat circumdata vallo." Kamp je reka, ki 
tece po Dolenjem Avstrijskem in se blizo Kremsa izliva v Donavo, Cumeo- 
berg (Comisberg, Cumberg) je pa danasnji Kaumberg pri Konigsstattenu blizo 
Tullna (Prim. Mon. Germ. Script. I, p. 176, Not.) 

* 5 ) Ann. Einh. a. 791: Cumque rex cum eo quern ducebat exercitu usque 
ad Arrabonis fluenta venisset, transmisso eodem fluvio, per ripam eius usque 
ad locum in quo is Danubio miscetur accessit, ibique per aliquot dies stativis 
habitis per Sabariam reverti statuit . . ." Ann. Lauresham a. 791. 

Chron. Moissiac. a. 791. Ann. Alamann. a 790, ki pravijo da je el 
Karol, T in regionem Wandalorimi." Poeta Saxo, 1. Ill, a 791. Ann. Fuld. 
a 791. Ann Tiliani, a. 791 (792). Ann. St. Amandi, a. 791. Ann. 
Petaviani, a. 791. Ann Gnelferbytani. a. 791. Ann. Angiens. a. 791. 

Ann. St. Emmerammi Ratisp. maj. a. 791. Ann Xantens. a. 791. 

i6 ) Ann- Einh. a. 792. Ann. Lauriss. a. 792. Poeta Saxo, a. 792, 
v. 4346. Ann. Moissiac. a, 792. (Mon. Germ. Script. I, p. 299.) 

4I ) Ann. Moissiac. a. 792. Ann. Lauresham. a. 792. 

is ) Ann. Einh. a. 793. (Mon. Germ. Script. I, p. 179.) Poeta Saxo, 
a. 793, v. 19 (1. c. p. 249). 

49 ) Ime tudun" ne zaznamenuje kake osebe, temvefi neko dostojan- 
stvo. Najviii glavar pri Obrih bil je khagan ali khakan, potem jugur 
in varuhi ^posameznim krajem zvali so se tuduni To-joouvo; q[ to-o-7]- 
prj-a\ r.<xpx Toypv.oic." (Diimmler, Siidostl. Marken, Archiv f. Kunde osterr. 
Gesch., X. str. 5.) 

50 ) Ann. Einh. a. 795. (Mon. Germ. Script. I, p, 181). Ann. Tiliani 
a. 795 (1. c. p. 222). Ann. Laui'iss. a. 795 (1. c. p. 180). Ann. Lauriss. 
min. a. 795 (1. c. p. 119). Ann. Guelferbytani a. 795 (1. c. p. 45). Ann. 
Fuld. a. 795 (1. c p. 351). 

51 ) Ann. Fuld. a. 796: Cagan et Jugurro principibus Hunorum civili 
bello et intestina clade a suis occisis . . /' 

52 ) Ann. Lauriss. a. 796 (Mon. Germ. Script. I, p. 182; : Sed et Hein- 
richus dux Foroiulensis, ni'ssis hominibus suis cum Wonomvfro Sclavo 
in Pannonias, hringum gentis Avarorum long Is retro temporibus quietum, chili 
bello fatigatis inter se principibus, spoliavit." Ann. Tiliani, a. 796 (797) 
1. c. p. 222.) Annalista Saxo, a. 796 (Eccardi Corp. hist. I, p. 161). 
Conv. Bag. et Carant. c. 6 (Mon. Germ. Script. XI, p. 9.) 

53 ) Monachi Sangall. de gestis Karoli M. lib. II, c. 1. (Mon. Germ. 
Script. II, p. 748.) 

5i ) Ann. Einh. a. 796 (1. c. p. 183). Ann. Tiliani a. 796 (797) (1. c. 
p. 222). Ann. Lauriss. a. 796 (1 c p. 182). Poeta Saxo (1 c. p. 252) 
Annalista Saxo, a. 796 (1. a). Ann. Fuld. a. 796. (1. c. p. 351) Conv. 
Bag. et Carant c. 6 (1. c. p. 9.) 

bb ) Ann. Einh. a. 796 (p. 183). Ann. Lauresham. a. 796 (p. 37.) 

Ann. Moissiac. a. 796 (p. 302). Conv. Bag. et Carant. c 6 (p. 9). 
Ann. Tiliani, a. 796 (797) Poeta Saxo, 1. Ill, a. 796. Ann. Fuld. a. 
796. Ann. Lauriss a. 796. Le Ann. Alamann." (a. 796) pravijo, da 
je Pipin el in regionem Wandalorum u in da so mu Wandali" prisli na- 
sproti ter se mu podali. 

5B ) Poeta Saxo (p. 252 et 253). Ann. Einh. a. 796. Ann. Lauriss. 
a. 796. Ann. Tiliani, a. 796 (797:. Ann. Fuld. a. 796. Annalista 
Saxo, a. 796. Ann. Juvav. maj. a. 796 (Mon. Germ. Script. I, p. 87). 
Ann. Salisb. a. 796 (1. c. p. 89.) 

57 ) Ann. Alamann. a. 797 : , } Pipinus cum Baguariis et quosdam de 
Langobardis super Sclavtis, terram devastavit, et cum pace reversus est ad 

patrem suum domnum regem Karlum Ericus cum quibusdam Francis 

et Langobardis in IVmnflalis prelium commisit, victoriam cepit, terram 
ipsam cum dominatione domtii regis Karoli conquisivit." 



164 - 

58 ) Ann. Guelferbytani, a. 797 : . . . et (rex) transmisit Pippinum cum 
hoste in Wenedum, et aliam hostem in Hunia. -1 

59 ) Vojmir ni bil ban posavskih Hrvatov, kakor misli Smifiiklas Po- 
viest hrvatska, I, str. 164.), ker ti e niso bili 1. 796. odvisni od Frankov. 
Da je bil Vojmir vojvoda slovenski, ne pa hrvatski, prifiuje nam citat iz 
Conv. Bag. et Carant. c. 3. (p. 7), kjer je refieno, do so Hune (bolje Obre) 
premagali Franki, Bavarci in Gorotani (. . . quousque Franci ac Bagoarii 
cum Quarantanis continuis affligendo bellis eos super averunt") Tudi 
nam viri pripovedujejo, da je furlanski vojvoda Erik 1 799. moral oblegati 
Trzat pri Reki. Iz tega lahko sklepamo, da Hrvatska se tega leta ni bila 
popolnoma Frankom pokorna, e manj pa 1. 796. 

G0 ) Prim. Ann. Guelferbytani, a. 797. 

01 ) Ann. Einh. a. 797. Ann. Tiliani, a. 797 (798). Ann. Lauriss. 
a. 797. 

62 ) Ann. Alamann. a. 798: Wandali mentiti sunt." 

C3 ) Prim. ,, Versus Paulini de Herico duce", tiskan v Einhardi Vita 
Karoli M., ed. Pertz, drugo izdanje, str. 37 39, kjer se med drugimi na- 
hajajo naslednje vrstice: . . . Hericum mihi dulce nomen plangite Sirmi- 
utn . . ." Barbaras gentes domuit sevissimas, |j Cingit quas Mtrauva, 
recludit Wtanuftiuss (J Celant quas iunco paludes Meotides, \\ Ponti coar- 
tat quas undo, salsiflui, || Eialmatiapum quibus obstat terminus. . ." 

64 ) Ann. Einhardi, a. 799. Ann. Lauriss. a. 799. Poeta Saxo, 
1. c. p. 256, v. 97 squ. Einhardi Vita Karoli M. c. 13. Ann. Fuld. a. 
799. Annalista Saxo, a. 799. Ann. Tiliani, a. 799. Ann. Guelferby- 
tani, a. 799. 

C5 ) Versus Paulini, op. cit. 

Cfi ) Ericus dux Foroiuliensis" (Ann. Einh. a. 796 ; Ann. Tiliani, a. 
796.) Ericus dux ForoMensis" (Ann. Lauriss. a. 799) Aericus dux 
Foroiulanus" (Einh. Vita Karoli M. c. 13) Heinrichus dux Foroiulensis" 
(Ann. Lauriss. a. 796) Hericus dux" (Versus Paulini, op. cit.) Eheri- 
cus dux Foroiuliensis" (Ann. Fuld. a. 796 et 799) Aericus comes' 1 (Conv. 
Bag. et Carant. c. 10, 1. c. p. 11.) 

67 ) Einhardi Vita Karoli M. e. 13. (Mon. Germ. Script. II, p. 450) : 
Geroldus Baioariae praefectus, in Pannonia, cum contra Hunos proeliaturus 
aciem instrueret, incertum a quo, cum duobus tantum qui eum obequitantem ac 
singulos hortantem comitabantur, interfectus est." Ann. Einh. a. 799. 
Ann Augiens. a. 799. Ann. Tiliani, a. 799 (800). Poeta Saxo, 1. c. p. 
256. Ann. Fuld. a. 799. Ann. Lauriss. a. 799. 

B8 ) Ann St. Emmerammi Eatisp. maj. a. 802. (Mon. Germ. Script. I, 
p. 93): Cadaloc et Ooterliammus seu ceteri multi interfecti fuerunt ad castel- 
lum Guntionis." 

P9 ) Ann. Einh. a. 803 (Mon. Germ. Script. I, p. 181): (Carolus) ad 
Reganesburch veniens dispositis Ms quae utilia videbantur esse, adventum exer- 
citus de Pannonia redeuntis praestolabatur . Quibus reversis obviam Mis ad Re- 
ganesburcli venit. Ibi etiam cum Mis Zodan princeps Pannoniae veniens, impe- 
ratori se tradidit Multi quoque Sclnt'i et Hum in eodem conventu fuerunt 
et se cum omnibus quae possidebant imperatoris dominio subdiderunt. Consti- 
tutisque omnibus utilitatibus, quae in Mis partibus necessaria erant, per Ale- 
manniam et per Wormatiam Memis tempore ad Aquis palatium venit" Ann. 
Lobiens. a. 803 (1. c. II, p. 195) : .,Eo anno Pannonia cum finitimis regnis 
sub ditione imperatoris redacta est. Ann. Lauriss. min. c. 35. (1. c. I, p. 
120): Imperator autem per git Baioariatn, ibi venit legatio Avarorum, omnem 
terrain imperii sui sub dicione imperatoris Karoli subdunt." Ann. JuvaY. 
maj. a. 803 (1. c. I, p. 87): Carolus in Baioaria mense Augusto." 

70 ) Einhardi Vita Karoli M. c. 13. Monachi|Sangall. de gest. Ka- 
roli M. lib IT, c. 1. (1. c. p. 748.) 



165 

T1 ) Conv. Bag et Carant c. 3 (1. c. p. 7) : . . . . quousque Franci ac 
Bagoarii cum Qaavantanis continuis affltgendo bellis eos (Hunos) supe- 
raverunt. 

72 ) Conv. Bag. et Carant. c. 6 (p. 9) : Tunc vero Sclavi post Hunos 
inde expulsos venientes coeperunt istis partibus Damibii diversas regiones ha- 
bitare. Sed nunc qualiter Huni inde expulsi sunt, et Sclavi inhabitare coepe- 
runt, et ilia pars Pannoniae ad diocesim Juvavensem comersa est, edicendum 
putamics.'' 

JS ) Ann. St. Emmerammi Ratisp. maj. a. 805. Ann. Juvav. maj. 
a. 805: . . . hoc anno baptizatus est paganus (sc. caganus), vocatus Abra- 
ham, 11. Kal. Octobr." 

u ) Ann. Einh. a. 805. Ann. Tiliani, a. 805 (806). Ann. Fuld. 
a. 805. 

75 ) Ann. Einh. a. 811. Ann Fnld. a. 811. 

76 ) Ann. Einh. a. 822. 

") Conv. Bag. et Carant. c. 3 (p. 7) : Eos (Avaros) autem qui obedie- 
bant fidel et baptismum sunt consecuti, tributarios fecerunt regum, et terrain 
quam possident residui, adhuc pro tributo retinent regis usque in hodiernum 
diem." (t. j. do 1. 873.) 

78 ) Ann. Einh. a. 796 : Hunis trans Tizam fluvium fugatis" 

7e ) Prim. Dummler (Archiv f. Kunde osterr. Gesch., X Bd , str. 9.) 

80 ) Kron. Nestor, pogl. 8 : . . i Bogz potrebi ja, i pomrosa vtsi, i 
ne osta sja ni jedinn Obrim" 

81 ) Letopis Matice slov. za 1882 in 1883, str. 80. 

82 ) Waltunc dux". (Conv. Bag. et Carant. c. 5, p. 8.) 

83 ) Conv. Bag. et Carant. c. 7, p. 9. 

84 ) Ann. Lauriss. a. 796. Ann. Tiliani, a. 796 (797.) Annalista 
Saxo, a. 796. 

85 ) Conv. Bag. et Carant. c 10 (p. 11); Excerpt, t'p. 15): Item sub 
Karolo et eius successoribus Prhvizlauga, Cemicas, Ztoimar, Etgar." 

86 ) Conv. Bag. et Carant. c. 10 (p. 11): Post istos vero duces Bago- 
arii coeperunt praedictam ten-am dato regum habere in comitatum, nomine 
Helmivinus, Albgarius et Pabo." 

8 ') Juvavia, Anh. p. 89, Nr. 33. 

88 ) Conv. Bag. et Carant. c. 12, (p. 13.) 

89 ) Zahn, Urkb. f. Steierm. I, str. 9, St. 6. 

90 ) Chron. Salisb. a. 861 (Mon. Germ. Script. IX, p. 870). Auctar. 
Garst. a. 861. (ibid. p. 565.) 

91 ) Ann. Einh. a. 828. Vita Hludow. imp. c 42, p. 631. 

92 ) Provinciae quoque Istriae ab imperio Constantinopolitano subtractae 
Joannes per Carohim dux ordinatus est." (Rubeis, Mon eccl. Aqnil. c. 38, 
p. 330.) 

9S ) Dummler, Uber die siidostl. Marken. (Archiv, op. cit. X, str. 18.) 

94 ) Dummler (ravno tarn, str. 16.), kteremu sem tudi jaz sledil. Glej 
Kres, II, str. 334. Letopis Matice slov. za 1882 in 1883, str. 352. 

95 ) Ann. Einh. a. 819 (Mon. Germ, Script. I, p. 205): . . . in Caran- 
tanorum regionem, quae ad ipsius (Baldrici) curam pertinebat" Ta citat prica. 
da je mejni grof furlanski nadzoroval vsaj jeden del KoroSkega, ako ne cele 
dezele. 

9fi ) Ankershofen, Handbuch d Gesch. d. H. Karnten, TI. str. 318, op r 
Chabert, Bruchstiick (Denkschriften, op. cit. Ill 2. Abth., . 22, str. 100.) 

9 ') Ann. Einh. a. 826 (1. c. p. 214): . . Bertricum palatii comitem 
ad Baldricum et Geroldum comites et Avarici limitis custodes in Carantano- 
rum provinciam misit." Vender iz teh besed se ne sledi, da je del Koro- 
gkega imel v svoji oblasti Balderik, drugo pa Gerold, temvefi da sta takrat 
oba, Balderik in Gerold, bila slucajno na KoroSkem. 

98 ) Steiermark im Zeitraume vom 8. bis 12. Jahrhundert. (Beitrage 
zur Kunde steierm. Geschichtsquellen, IX. Jahrg., str. 13 in 28.) 



166 

") Ann. Einh. a. 828 (p. 21.5): Baldricus, dux Foroiuliensis, cum 
propter eius ignaviam Bulgarorum exercitus terminos Pannoniae superioris 
inpune vastasset, honoribus quos Jiabebat privatus, et marca quant solus tene- 
bat, inter quatuor comites divisa est. 11 

10 ) Ann. Einh. a. 826 (op. cit. p. 214): . . . ad Baldricum et Ge- 
roldum comitzs et Avarici limitis custodes. . " Ravno tarn: . . . Baldri- 
cus vero et Geroldus, comites ac Pannonici limitis praefecti." 

101 ) Ann. Einh. a. 803 (1. c. p. 181). Ann. Lauriss. min. c. 35 (1. 
c. p. 120). Ann. Lobiens a. 803. (1. c. p. 195.) 

* 02 ) Einhardi Vita Karoli M. c. 13. Ann. Einh. a. 799. Ann. 
Augiens. a. 799. 

103 ) Ann. St. Emmerammi Ratisp. maj. a. 802: Cadaloc et Goterham- 
mus seu ceteri multi interfecti fuerunt ad castellum Gtmtionis." 

ioi ) Grofa Wernerja omenjata 1. 805. Chron. Moissiacense (Mon. Germ. 
Script. II, p. 258) in pa Capitulare in Theodonis villa promulg. a. 805. (Mon. 
Germ. Leg. I, p. 133.) 

l05 ) Mejnega grofa Gottfrieda omenja tudi listina od 28. junija 1. 823., 
ki pa je nepristna. (Hansiz, Germ, sacra, I, p. 155.) 

,06 ) Conv. Bag. et Carant. c. 10. (Mon. Germ. Script. XI, p. 11): Tunc 
primus ab imperatore constitutus est confinii comes Goterammus, secundus We- 
rinJiarius, tertius ATbricus, quartus Gotafridus, quintus Geroldus." Gl. op. 
cit. Excerpt, (p. 15) : In orientali etiam parte Baivarie expulsis Hunts Mi 
comites ab imperatore Karolo et eius successoribus sunt constituti : Geroldus, 
Goterammus secundus, WereJiarius tertius, Albricus quartus, Gotfridus quin- 
tus, Geroldus. . ." 

107 ) V testamentu, kterega je Karol Veliki napravil 1. 811., naveden 
je tudi grof Gerold. (Mansi, CoDciL coll. XIV, App. p. 333.) 

108 ) Glej listino od 22. marca 1. 828. (Mon. Boica, XXXI/L p. 54, 
Nr. 22.) 

109 ) Letopis Matice slov. za 1882 in 1883, str. 355356. 
|M ) Ann. Einh. a 819. Vita Hludow. imp. c. 32. 

1U ) Ann. Einh. a. 828: Baldricus, dux Foroiuliensis. . . honoribus 
quos Jiabebat privatus, et marca quam solus tenebat, inter quatuor comites di- 
visa est Vita Hludow. imp. c. 42. 

ll2 ) Germania sacra, II, p. 128. 

m ) Handbuch d. Gesch. d. H. Karnten, II, str. 150 in 321, op. b. 

m ) Bruchstiick einer Staats- u. Rechtsgesch. (Denkschriften, op. cit." 
Ill, 2. Abth., . 22, str. 102.) 

1I5 ) Prim. Letopis Matice slov. za 1882 in 1883, str. 355 i. d. Gl 
tudi Rafiki, Viek i djelovanje, str. 41 in 130. 

m ) Ann. Einh. a. 818: ,, . . . Liudewiti, ducis Pannoniae iuferioris, 
qui res novas moliens, Cadolaum comitem et marcae Foroiuliensis praefectum 
crudelitatis atque insolentiae accusare conabatur." Vita Hludow. imp. c. 31. 

lir ) Kres II, str. 338. 

ll8 ) Conv. Bag. et Carant. c. 10 (1. c. p. 11). Prim, tudi Auctar. Garst. 
a. 838. 

li9 ) Ann. Fuld. a. 884. (1. c. p. 401.) 

l2 ) Ann. Fuld. a. 896. (1. c. p. 413.) 

12 Conv. Bag. et Carant. c. 11. (p. 12.) 

122 ) Letopis Matice slov. za 18 82 in 1883, str. 357. 

l2s ) Conv. Bag. et Carant. c. 73. fp. 14.) 

m ) Prim, pismo pape2a Ivana VIII. do Karlmana. Gl. spredaj, str. 
13. U. 9. 

12 5 ) Auctar. Garstense, a. 874. 

126 ) Prim. Ann. Fuld. a. 884. (1. c. p. 400.) 

m ) Dummler, Deber die siidostl. Marken. (Archiv, op. cit., X, str. 48 
in 49.) 



167 

128 ) Ann. Fuld. a. 896. (1. c. p. 413.) 

129 ) Ann. Bertin. a. 862. (Mon. Germ. Script. I, p. 457. Prim, tudi 
Ann Fuld. a. 863. fl. c. p. 374.) 

IS0 ) Ann. Fuld. a. 863: . . . praelatus est Carantanis* 

13 Ann. Fuld. a. 864. 

* 32 ) Reginon. Chronic a. 876 (Mon. Germ. Script. I, p. 589) :.... 
Carlomannus sonitus est Baioariam, Pannoniam et Carnutum, quod corrupte 
tarantanum dicitur." Ann. Fuld.. a. 876 fl. c. p, 391.) Annalista Saxo, 
a. 876. 

133 ) Ann. Fuld. a. 887. (p. 405). Reginon. Chron. a. 887 (p. 596) 
Ann. Vedast. a. 887 (p. 524). 

134 ) Juvavia, Anh. p. 110 , Nr. 52. 

133 ) Ann. Fuld. a. 893. Ann. Alamann. a. 893. 

136 ) Listina od 29. septembra 1. 895. (Zahn, Urkb. f. Steierm. I, str. 15, 
N>\ 11.) Listini od 31. avgusta in 4. septembra 1. 898. ( Anker shof en. 
Handbuch d Gesch. d. H. Karnteu II, Reg. und Urk. str. 38 in 39.) 

13 ') Listina od 1. oktobra 1. 859. (Juvavia, Anh. p. 94, Nr. 37.) 

138 ) Gl. listino od 6. januarja 1. 864. (Juvavia, Anh. p. 96, Nr 39. 
Anker shof en, op, cit. II, Reg. nnd Urk. str. 26.) 

139 ) Prim. Ann. Fuld. a. 863. 

14 ) Conv. Bag. et Carant. c. 10. (p. 11.) 

U1 ) Gl. doticno listino pri Ankershofen-u (op. cit. str. 39) : .._.,. cui- 
dam viro progenia bonae nobilitabis exorto Zuentibolch nominato Liutbaldi ca- 
rissimi propinqui ac illustris nostri marchionis vassalo." 

142 ) Ankershofen, op. cit. str. 38. 

143 ) Auctar. Garst. a. 856. (Mon. Germ. Script. IX, p. 565): Karlmanno 
march ea. orientalis est commendata." 

Ui ) Ann. Fuld. a. 861. (1. c. p: 374): v Carlmannus . . . expulit enim 
duces , quibus custodia commissa erat Pannonici limitis et Carantani ..." 
Ann. Bertin. a. 861. (1. c. p. 455.) 

14s ) Chron. Salisb. a. 861. (I. c. IX. p. 870). Auctar. Garstense, a. 
861. (1. c. p. 565.) 

146 ) Dne 21. marca 1. 861. bil je Kocel v Regensburgu, ne pa v Pan- 
noniji. (Meichelbeck, Hist. Fris. 1/2, p. 353. Nr. 710. Zahn, Cod. dipl. 
Austr.-Fris., I, p. 19, Nr. 18.) 

14 ') Ann. Bertin. a. 862. (1. c. I, p. 457): Carlomannus, Hludowici 
regis Germaniae films, concessa sibi a patre regni povtione qttam pri' 
deni invitsevat." Med doticnimi pokrajinami bilo je tudi Koroko. 
Prim, tudi Ann. Fuld. a. 863 (p. 374) ^Carlmannus filius regis, qui iprae- 
tutus erat Ca.rantanis. a 

t48 ) Ann. Bertin. a. 871 (p. 492); gl. tudi Ann. Fuld. a. 884. (p. 399): 
Igitur duo fratres, Willihelmus et Engilscalcus, cum terminum regni Baioa- 
riorum in Oriente a rege, id est seniore Hludotvico, concessum contra Maravo- 
nos tenuerunt, multaque pro patria tuenda conflictando sudasse feruntur, tandem 
diem ultimum huius aeris in eadem voluntate finiere permanentes,. non vero esset 
honor illorum filiis redditus, Erbo (Arbo) in comitatum, domno rege concedente, 
suecessit." 

149 ) Ann. Fuld. a. 884. (p. 399401.) 

15 ) Ann. Fuld. a. 898. (p. 413.) 

151 1 Andreae Presbyt. Chron. (Mon. Germ. Script. V, p. 235); K Multa 
fatigatio Langobardi et oppressio a Slavorum gens sustinuit, usque dum impe- 
rator Foroiulanorum Ebherardo principem constituit : eo defuncto TJrihroch filio 
suo principatum suscepit." 

lbi ) Rubeis, Mon. eccl. Aquil. c. 49, p. 438440. 

153 ) Glede letnice gl. Rubeis, 1. c. c. 48, p. 428. 

154 ) Jaffe, Reg. pont. Rom. p. 271, Nr. 2355. 

155 ) Ravno tarn, p. 279, Nr. 2455. Mansi, Cone. coll. XVII, p. 114. 



168 - 

156 ) Tako n. pr. imenujejo viri mejnega grofa Kadolaja: Cadolaum 
cdmitem et marcae Foroiuliensis praefectum u (Aim. Einh. a. 818); n Cadolah, 
dux Foroiuliensis. 11 (Ann. Einh. a. 819. Vita Hhidow. imp. c. 27) ; Cha- 
dalo finium praefectus" Vita Hludow. imp. c. 25); cum Cfiadalo . . .finium 
privcipe" (ravno tam). Mejna grofa Balderik in Gerold imenujeta se: 
comites et Avarici limitis custodes" (Ann. Einh. a 826); comites ac Pan- 
nonici limitis praefecti" (ravno tam) ; custodes finium" (Vita Hludow. imp. 
c. 40.) Engilskalk bil je marcensis in Oriente!' (Ann. Fuld. a. 893) itd. 

157 ) Monach. Sangall. (Mon. Germ. Script. II, p. 736): Providenl4ssi- 
mus Carolus nulli comitum, nisi his qui in confiniis. . . . constituti erant, 
plus quant unum comitatum aliquando concessit." Balderikova mejna gro- 
fija bila je tako velika, da so iz nje naredili 1. 828. fietiri grofije. Se vefia 
bila je Liutpoldova. 

158 ) Listina od 31. avgusta 1. 898 : . . . Liutbaldi carissimi propin- 
qui ac illustris noatri marchionis." (Ankershofen, op. cit. str. 38.) 

15e ) Wilhelm in Engilskalk bila sta v istem Sasu mejna grofa v Iz- 
tocni marki. (Ann Fuld. a. 884, p. 399.) 

16 ) Glej pismo bavarskih skofov rimskemu papezu Ivanu leta 900: 
. . . Etiam et nostri comites illi terrae (Maravorum) confines placita sae- 
cularia illic continuaverunt, et quae corrigenda sunt, correxerunt, trihuta 
tulerunt." (Hansiz, Germ, sacra, I, p. 176. Juvavia, Anh. p. 283. Gin- 
zel, Gesch. d. Slawenapostel, Anh. str. 69.) 

I61 ) Conv. Bag. et Carant. c. 4 : Fuitque tunc duos eorum Boruth." 
Cacatium. . . ducem fecerunt." Quem (Hotimirum) suscipientes idem 
populi (koroski Slovenci) ducatum illi dederunt. (I. c. c. 5) ) . . . prae- 
nominatus (Hotimir) d,uac Carantanorum petiit." . . . postulavit iterum 
idem Cheitmar duos Virgilium episcopum." , } Waltunc d,ucc eorum. . ." 

,62 ) Conv. Bag. et Carant. c. 10 : . . . Post istos vero duces Bago- 
arii. .... Helmivinus, Albgarius et Pabo." " ' 

,C3 ) Ann. Fuld. a. 863. (1. c. p. 374): Carlmannus films regis, qut 
pvaelatus erat Carantanis." (Ravno tam): (Gundacarus) praelatus 
est Carantanis." 

164 ) Listina okolu 1. 880: . . . in praesentia igitur Arnulfi ducis." 
(Reschius, Annal. Sab. Ill, p. 219, Not. 462.) Ann. Fuld. a. 884: Ar- 
nulfus duac." 

iei ) Chabert, Bruchstuck. (Denkschriften. op. cit. Ill, 2. Abth., . 29, 
str. 108.) 

,fiC ) Listina okolu 1. 888 : . . . in regno Carantano iuxta fiumen 
Gurca." (Juvavia, Anh. p. 110, Nr. 52.) Listina od 19. marca 1. 888: 
. . . in regno Karentano in valle Lavente." (Juvavia, Anh. p. 106, Nr. 
48.) Listina od 31. avgusta 1. 898: Ti . . . in Charentariche" (Ankersho- 
fen, op. cit. str. 38.) Listina od 4. septembra 1. 898: . . .in Charin- 
tariche." (Ankershofen, op. cit. str. 39.) 

1RJ ) Ann. Lauriss. a. 796. Ann. Tiliani, a. 796 (797). Annalista 
Saxo, a. 796. 

168 ) Listina od 20. febvuarja 1. 860: n Brhvinus fidelis dnoc noster. . . 
in suo ducatu." (Mon. Boica, XI, p. 119.) 

168 ) Conv. Bag. et Carant. c. 13. (p. 14.) 

I ) Ann. Fuld. a. 863. (p. 374.) 

17 1 ) Ankershofen, Handbuch d. Gesch. d. H. Karnten, II, str. 405. 

172 ) Sledovi slovenskega prava (Letopis Matice slov. za 1882 in 1883, 
str. 76 i. d.) 

m ) Bruchstuck einer Staats- u. Rechtsgeschichte. (Denkschriften, op. 
cit. Ill, 2. Abth, 31, str. 111.) 

m ) Sledovi slovenskega prava. (Letopis Matice slov. za 1882 in 1883, 
str. 7778. 

175 ) Conv. Bag. et Carant. c. 10. (p. 11.) : Priwina exulatus a Moi- 
maro duce Maravorum supra Danuhium venit ad Itatbodum.' 1 



169 

6 ) Ann. Fuld. a. 846. (1. e. p. 564). Lamb. Hersfeld Ann. a. 843. 
Ann. Altah. maj. a. 846. 

*") Safarik, op. cit. II, str. 460. 

m ) Ann. Fuld. a. 852: {Hludowicus) legationes Bulgarorum Sclavo- 
rumque audivit et absolvit." 

Ire ) Ann. 3ertin. a. 853. (1. c. pag. 448.) 

180 ) Ann. Fuid. a. 855. (p. 396.) Ann. Altah. maj. a. 855. An- 
nalista Saxo, a. 855. Ann. Lamb. Hersfeld. a. 855. Ann. Hildesheim. 
a. 855. (Mon. Germ. Script. Ill, p. 46.) 

181 ) Kralj Ludovik podari dne 1. maja 1. 859. samostanu sv. Eme- 
rama v Regensburgu polovico drzavne, Tullina imenovane zemlje v Panno- 
niji, podelivi jo prej plemenitasu Ratbodu pod pogojem zvestobe, ktero je 
pa ta prelomil. (. . . Sed quia ipse (namreS Ratbod) a nobis totis viribus 
se alienaoit et fidem atque iusiurandum omni infidelitate fraudavit. . . .") 
(Mon. Boica, XXVIII/I, p. 50. Nr. 36.) Na Ratbodovo zvezo s Slovani na- 
naajo se najbrze besede Bulgari, sociatis sibi Sclavis, et, ut fertur a nos- 
tras muneribus invitati, adversus Hludoivicum Germaniae regem, ac- 
riter promoventur. . ." (Ann. Bertin. a. 853.) 

182 ) Auctar. Garst. a. 856. (1. c. p. 565.) 

18S ) Ludovika Nemkega zaCeli so e le v poznejSih stoletjih tako 
imenovati. On sam tega priimka ni poznal ter se je posluzeval naslovov : 
Bex in orientali Francia, rex Baioariorum (pogostokrat), rex orientals, rex 
orientalium Francorum, rex Germanorum, rex Germaniae (redkokrat.) 

184 j Ann. Fuld. a. 858. (p. 371.) 

185 ) Ann. Fuld. a. 861. (p. 374.) Ann. Bertin. a. 861. (p. 455.) 

186 ) Auctar. Garst. a. 861. (Mon. Germ. Script. IX, p. 565): Fapo a 
Karlomanno expulsus a Karentana Salzburch sedere cepit." Chron. Salisb. 
a. 861. . (1. c. p. 870) : Pabo quidam a Karinthia per Carolomannum eiectus 
Salzbu^gam consedit: 1 

187 ) Meichelbeck, Hist. Fris. 1/2, p. 353, Nr. 710. Zahn, Cod. dipl 
Austr.-Fris., I, p. 19, Nr. 18. 

188 ) Conv. Bag. et Carant. c. 13. (p. 14.) 

189 ) Yelika no6 bila je tistega leta dne 6. aprila. 

190 ) Ann. Fuld. a. 861. (p. 374.) Ann. Bertin. a, 861. (p. 455.) 

191 ) Handbucb d. Gesch. d. H. Karnten, II, str. 322 in 339. 

192 ) Fuldski letopisec trdi, da je bila Karlmanu izrocena koroska de- 
zela. (Ann. Fuld. a. 863, 1. c. p. 374: Carlmannus filius regis, qui praelatus 
erat Carautanis. 1 ") Nekoliko nedolocneje stoji v Ann. Bertin. a. 862. 
(1. c. p. 457.): Carlomannus, Hludowici regis Germaniae filius, concessa sibi 
a patre regni portione quam pridem invaserdt." Karlman dobil je 
tedaj del one zemlje, ktere se je bil pred jednim letom polastil Osvojil si 
je bil namrec" Korogko, Pannonijo in zemljo na vzhodni strani reke Inna. 
(Ann. Fuld. a. 861, 1. c. p. 374: Carlmannus. . . . expulit enim duces, qui- 
bus custodia commissa erat Pannonici limitis et Carantani, atque per suos mar- 
cam (namreC Iztocno marko) ordinavit." Ann. Bertin. a. 861, 1. c. p. 455 : 
Carolomannus. . . . magnam sibi partem usque ad Hin fluvium paterni regni 
praesumit * Besede ^Pannonici limitis et Carantani" pomenjajo tu Panno- 
nijo in Koroko. 'Prim, tudi Diimmler, Uber die siidostl. Marken, Arcbiv f. 
Kunde osterr. Gesch., X, str. 12 in 35.) Pannonske marke, o kteri go- 
vori Ankershofen, sploh nikdar bilo ni. Znano je, da je Karlman Pabona 
pregnal s Korogkega, ne pa iz kake marke. (Chron. Salisb. a. 861: ^Pabo 
quidam a SKaritsthia per Carolomannum eiectus. 11 Auctar. Garst. a. 861: 
Papo a Karlomanno expidsus a Karentana."') Prej ko ne moral je za- 
rad Karlmana tudi Kocel zapustiti Pannonijo. Vendar ta se je vmil zopet 
v svojo dezelo, Pafcon pa ne na Korosko, ker na njegovo mesto prisel je 
Earlman. Kar se tice Furlanije, gospodoval je tu okolu 1. 862. Eberhard 
ali pa njegov sin Unroch, ne pa Karlman. 

14 



170 

tt3 ) Ann. Fuld. a. 863: . . . in Carinthiam se recepit." 
*) Ann. Bertin. a. 862. 

195 ) Ann. St. Rudberti Salisb. a. 863. (Mon. Germ. Script. IX, p. 770.) 
Auctar. Garstense, a. 863. (I. c. p. 565.) 

196 ) Zemlja, po kteri tece reka Schwarzau, bila je v 9. stoletji del 
Karantanije, danes pa del Dolenje Avstrije. 

>") Ann. Fuld. a. 863. (1. c, p. 374.) Ann. Bertin. a. 863. (p. 459, 
460.) 

198 ) Ann. Fuld. a. 863: . . . . praelatus est Carantanis." 

I89 ) Listina od 6. januarja 1. 864: . . . . comes de Karantana 

comitis Gundacri. . . . in Karantana in loco vocato Kurca ubi praedictus co- 
mes curiam olim habuit et mansiones." (Juvavia, Ann. p. 96, Nr. 39. An- 
kershofen, Handbuch, op. cit. str. 26.) 

200 ) Ann. Fuld. a. 864. (p. 378) : Hludowicus rex mense Augusto ultra 
Danubium cum manu valida profectus, Bastizen in quadam civitate quae lin- 
gua gewtis illius Hotvtna, id est paella, dicitur, obsedit." Dowina je 
prej ko ne sedanji Theben pri izlivu reke Morave v Donavo. 

20i ) Ann. Fuld. a. 864. 

202 ) Ann. Bertin. a. 864. 

203 ) Francorum reg. hist. (Mon. Germ. Scrpt. II, p. 325): Hludowi- 
cus autem rex Noricorum id est Baioariorum, Hludoinci imperatoris filius, 
anno incamationis 865 post festivitatem paschalem regnum suum inter filios 
suos divisit. Et Karlomanno quidem dedit Noricam, id est Baioariam, et mar- 
chas contra Sclavos et Langobardos, Hludowico vero. . . , u Erchanberti 
brev. (1. c. II, p. 329.) Adon. cont. prima (1. c. II, p. 324 et 325.) 

20i ) Ann. Fuld. a. 866. (p. 379.) 

205 ) Ann. Bertin. a. 866. (p. 473.) 

206 ) Ann. Fuld. a. 865. Ann. Bertin. a. 866, ki ga imenujejo War- 
narius." 

207 ) Ann. Fuld. a. 869. (p. 380.) 

208 ) Ann. Fuld. a. 866. (p. 379.) Ann. Bertin. a. 866. (p. 473.) 

209 ) Ann. Bertin. a. 869. (p. 482.) : Hludowicus, rex Ger.maniae, ab 
expedition*, hostili de Winidis, cum quibus praesenti et praeterito anno 
saepe cominus sui congredientes, aut nihil aut paviein uiilitatis egprunt, sed 
damnum maximum retulerunt." 

2l ) Ann. Fuld. a. 869. (p. 380.) 
2 ") Ann. Fuld. a, 869. (p 381.) 

212 ) Ann. Bertin. a. 869. (p. 485.): Hludowicus autem. . . . pacem sub 
quadam conditione apud Winidos obtinere procuravit, ad quam confirmandam 
filios suos cum marchionibus terrae ipsius direxerat, ipseque infirmus in Be- 
ganisburg civitate remansit" 

213 ) Regin. Chron. a. 890. (p. 601.) 

214 ) Ann. Fuld. a. 870. Ann. Alamann. a. 870. - Ann. Weingart. 
a. 870. Annalista Saxo, a. 860. (tedaj z napacno letnico.) 

215 ) Ann. Fuld, a. 871. 

216 ) Ann. Bertin. a. 871. (p. 492): Hludomcus. . . . ad Beginisburg 
perrexitf quia maximum damnum a nepote BasMcii, qui principatum Wini- 
dorum post eum susceperat, liabuit, in tantum ut marchiones cum plu- 
rima turba suorum perdiderit, et terram quam in praeteritis annis obtinuerat, 
pemiciose amiserat." Pri besedi marchiones" nioramo misliti na Engils- 
kalka in Wilhelnia, kar nam potrjujejo fuldski letopisi (a. 884, p. 399): 
v Igitur duo fratres, Willihalmus et Engilscalcus, cum terminum regni Baioa- 
riorum in Oriente a rege, id est seniore Hludoivico, concessum contra Mara- 
vonos temierunt, multaque pro patria tuenda conflictando stidasse feruntur, 
tandem diem ultimum huius aeris in eadem voluntate finiere permanentes." 



171 

Iz neke listine od 1. 877. je razvidno, da je bil takrat grof Wilhelm ze med 
mrtvimi. (Archiv f. Kunde osterr. Gesch , X, str. 41, op. 2.) 

2 ) Ann. Fuld. a. 884. (p. 399.) 

2 * 8 ) Ann. Fuld. a. 872. (p. 385.) 

219 ) Ann. Bertin. a. 873. (p. 496): Hludouicus rex Germaniae, apud 
Mettis civitatem placitum suum tenere disponens, nuncium accepit, quod nisi 
citissime filio suo Carolomanno in marchia contra Winidos subveniret, ilium 
ulterius non videret. Qui statim reversus, Beginisburg pergens. Ad Beginis- 
burg autem perveniens, per missos suos Winidos sub diversis principibus con- 
stitutes modo quo potuit, reconciliavit." 

220 ) Ann. Fuld. a. 874. 

22 ') Andreae Presb. Chron. (Muratori, Antiqu. Ital. I, col. 50) : Impe- 
rator defunctus est pridie Idus Augusti in finibus Brescianis." 

223 ) Ann. Fuld. a. 875. (p. 389.) Ann. Bertin. a 875. (p. 498.) 
Andreae Presb. Chron. (1. c. col. 50 et 51.) 

22S ) Ann. Fuld. a. 876. (p. 389; : Hludowicus. ... 5. Kal. Septembris 
in palatio Franconofurt diem ultimum clausit." Regin. Chron. a. 876 : 
E2udoioicus. rex apud Franconofurt palatium diem clausit extremum 5. Ka- 
lendas Septembris." 

224 ) Regin. Chron. a. 876. (p. 589) : Acta est autem Tiaec strages 8. 
Idus Octobris (namrec" bitva pri Andernachu). Post haec convenerunt tres su- 
pradicti fratres in loco qui dicitur Sualifelt, et ibi diviserunt paternum regnum. 
Carlomannus sortitus est Baioariam, Pannoniam et Carnutum, quod corrupte 
Carantanum dicitur, nee non et regna Sclavorum, Behemensium et Marahen- 
sium. . ." Ravno tako fttamo v Ann. Fuld. a. 876. (p. 391), kjer se tudi na- 
hajajo besede : Sequenti autem mense (tedaj v novembru) Carlmannus et 
Hludoivicus atque Karolus, Hludoivici regis filii, in pago Retiense convenien- 
tes, paternum inter se regnum diviserunt." Annalista Saxo, a. 876. 

225 ) Regin. Chron. a. 880. (p. 591): ^Concessit autem idem rex (Hlu- 
doivicus) Arnolfo Carantanum, quod ei pater iam pridem conces- 

serat". Dijakon Gundbato daroval je z dovolienjem kraljevega sina Ar- 
nulfa (domino suo Amolpho filio regali permittente" ) nektera posestva v 
Pannoniji. Nekoliko pozneje je ravno to daritev potrdil v navzo&uosti voj- 
vode Arnulfa (in praesentia igvtur Arnulfi duds.") (Ankershofen, Handbnch 
d. Gesch. d. H. Karnten, II, str. 325, op. e.) Iz teh dveh citatov sledi, da 
je gospodoval Arnulf v Pannoniji, ko je e njegov oce 2ivel, ker drugace 
bi se ne imenoval kraljevega sina. Prim, tudi Ann. Fuld. a. 884 (p. 400) : 
. . . Arnulfi, Karlmanni regis filii, qui tunc Pannoniam tenuit. 11 

226 ) Ann. Fuld. a. 884. (p. 399) : . . . Frbo (in) comitatum, domno 
rege concedente, successit. 

227 ) Ann. Fuld. a. 877. (p. 391): ^Carlmannus vero cum manu vplida 
Noricorum diversorumque Sclavorum Italiam ingreditur, contra Karolum di- 
micare volens. u 

228 ) Ann. Bertin. a. 877 (p. 503 et 504.) Muratori, Annali d' Italia, 
a 877 

* 229 ) Ann. Fuld. a. 877 (p. 391\ 

230 ) Ann. Fuld. a. 880 (p. 393.) Regin. Chron. a. 880 (p. 591.) 
Ann. Augiens. a. 880. Annalista Saxo, a. 880. (1. c. p. 219.) 

2S1 ) Regin. Chron. a. 880 (p. 591.) Annalista Saxo, a. 880. Chron. 
reg. mon. S. Pantaleon. a. 880, (Eccardi Corp. hist. I, p. 872.) 

232 ) Regin. Chron. a. 880 : . . Carantamim . . .in quo situm est 
castrum munitissimum, quod Mosalurch nuncu^aiur, eo g/ucd palude impine- 
trabili locus vallatus, difficillimum adeuntibus praebeat accessum. u Se sedaj 



172 - 

nahajajo se ostanki nekdanjega gradu pri nekem ribniku na severozapadni 

strani sedanjega gradu pri BSatogradu na Korogkem. 

23S ) Ann. Fuld. a. 882 (p. 395 et 396.) Ann. Bertin. a. 882. (p. 514.) 
234 ) Ann. Fald. a. 882. (p. 395) : Hludowicus mvalescente morbo 13. 

Kalend. Februarii diem ultimum clausit." 

as 5) Ann. Fuld. a. 882. (p. 395.) 

23R ) Prim. Ann. Fuld. a. 898 et 899. (p. 413 et 414.) 

2 ") Ann. Fuld. a. 884. (p. 399-401.) 

238 ) Prim. Konstantin. Porphyrog., De admin, imp. c. 40: Ka\ waXiv 
xata T7)V too TtOTa^oo exSpofwjv Ian to SEpjxiov iy.ivo to XE-fdjASVov, coco too BiXe- 
ypaSa? 68bv s/ov f)p.paSv ou'o xat ano twv sxetas r\ p.yaX7] Mopa[3'!a r\ apajmaTo;, t^v 
xal ?r|XaJ/av ol Toupxoi (t. j. Madjari), rj? %)( to jiporspov o ScpsvoorcXdxos. B 
Prim. Safafik, Slov. staroz , op. cit. II, str. 265, op. 3. Archiv f. Kunde 
osterr. Gesch., X, str. 48. 

239 ) Ann. Fuld. a. 896. (p. 413.) 

2i0 ) Ann. Fuld. a. 884. (p. 401) : ^Postea veniente Brazlowoni duce, qui 
in id tempus regnum inter Dravum et Savum flumine tenuit, suaeque miliciae 
subditus adiungitur, rex per Carentam in Italiam ferrexit; prosper e Pavia na- 
talem Christi celebravit." 

24 Ann. Fuld. a. 885. (p. 402.) 

24 *) Ann. Fuld. a. 887. (p. 405.) 

243 ) Ann. Fuld. a. 887. (p. 405.) : . . . Arnolfus cum manu valida 
Noricorum et Sclavorutn supervenit." 

244 ) Ann. Fuld. a. 887. (p. 405) Regin. Chron. a. 887. (p. 596.) 
Ann. Vedast. a. 887. (p. 524.) 

245 ) Regin. Chron. a. 888. (p. 598.) Ann. Fuld. a. 887. (p. 405.) 

246 ) Juvavia, Anh. p. 110, Nr 52: . , . in comitatu Boudberti in 
regno Carantano iuxta flumen Gurca in loco Selezna dicto . . ." 

247 ) Ann. Fuld. a. 893 (p. 409.) Ann. Alamann. a. 893. 

248 ) Po jednem viru (Herimann. Augiens. a. 893.) bil je grof v Pan- 
noniji, po drugem pa mejni grof v Iztocni marki (Ann. Fuld. a. 893: mar- 
censis in Oriente"). 

a49 J Prim. Archiv f. Kunde osterr. Gesch. X, str. 49, op. 9. 

250 ) Ann. Fuld. a. 893. Ann. Alamann. a. 893. 

251 ) Ann. Fuld. a. 888. (p. 406.): Rex autem, paucis secum assumptis, 
Forum Juliense penetrans, curtem Carantanam natale domini celebravit." 

252 ) Juvavia, Anh. p. 107, Nr. 49 et 108, Nr. 50. 
25 s ) Mon. Boica, XXV1II/I, p. 84,. Nr. 62. 

254 ) Ann. Fuld. a. 890, (p. 407.) Kopitar (Glag. Cloz. p. LXXII.) 
misli, da je Omuntesberg sedanji Miinzenberg na gorenje m Stajerskem. 

255 ) Ann. Fuld. a. 891. (p. 407.) 

256 ) Ann. Fuld. a. 893. (p. 408.) 

257 ) Ann. Fuld. a. 893. (p. 409.) 

238 ) Ann. Fuld. a. 894 (p. 410.) : Zuentibaldus, dux Maravorum et va- 
gina tocius perfidiae, cum omnes regiones sibi af fines dolo et astvcia pertur- 
bando, humanum sanguinem siciens circumiret, ultimum hortando suos, ne pads 
amatorzs, sed pocius inimici domesticis persisterent, diem ultimum clausit in- 
feliciter. 

259 ) Ann. Fuld. a. 894. (p. 410.) 

260 ) Liutprandi Antapodosis, 1. I, c. 13: n Arnulfus . . . cum Centebal- 
dum Maravanorum ducem, quern supra memoravimus, sibi viriliter repugnantem 
debellare nequiret, . . . Hungariorum gentem, cupidam, audacem, omnipotentis 
Dei ignaram, scelerum omnium non insciam, caedis et rapinarum solummodo 
avidam, in auxilium convocat; si tamen auxilium did potest, quod paulo post, 
eo moriente, cum genti suae, turn caeteris in meridie occasuque degentibus na- 
tionibus, grave periculum, immo exitium fuit/' 



173 

2S1 ) Ann. Fuld. a. 894. (p. 410.) 

262 ) G-l. pismo bavarskih skofov papezu Ivanu IX. od 1. 900. (Spredaj 
str. 23.) 

26S ) Ann. Ftild. a. 896. (p. 413.)' 

264 ) Safafik, Slov staroz. II, str. 467. 

265 ) Liutprandi Antapodosis. I, c. 13. 

2G6 ) Archiv f. Knnde osterr. Gesch. X, str. 54. 

2G7 ) Ann. Fuld. a. 884. (p. 400., a. 892. (p. 408.) 

268 ) Ann. Fuld. a. 895. (p. 411.) 

269 j Ann. Fuld. a. 897- (p. 413.) 

2 ') Ann. Fuld. a. 898. (p. 413.) 

27t ) Ravno tarn, (p. 414.) . 

272 ) Kavno tarn. 

2 ") Ravno tarn, a. 899. 

2U ) Reg. Chron. a. 900. 

27s ) Ann. Fuld. a. 900. 

276 ) Ann. Fuld. a. 901. (p. 415.) 



Tiskarski pogreski. 



Na 7. in 8. strani ni lofiil stavec v staroslovenskih citatih &" in b a * 
Imelo bi torej stati : 

Str. 7, vrsta 17 : ks Rostislavu i Svjatopzlsku i Kocblju." 

Str. 7, vrsta 24 29 : . . . ne tzksmo bo u sego svjatitelbskago 
stola prosiste u&itelja, na i u blagoverbnago cSsarja Mihaila, da possla vama 
blazenago filosofa Kostjantina i ss bratsmb, do ideze my ne dospehonrs. ona 
ze, uvedvsa apostolbskago stola dostojata vaa strany, krome kanona ne 
stvoriste nifibsoze, nz ks nam? pridoste, svjatago Klimenta moilti nesute." 

Str. 7, vrsta 38 39 ; str. 8, vrsta 1 10: my ze, tr&gubu radostbpriimsse, 
umyslihoms, ispytavsge, posslatiMethodija, svjatbe iss ufieniky, synuze naego, 
na strany vaa, mufe ze szvbrSena razumsmb i pravoverbna, da by u<5itb, jakoze 
jeste prosili, sskazajaksnigy vs jazyks vab ; po vbsemu cbrkvbnomu 6inu ispslsnb 
i ss svjatoju msseju, rekse sz sluzbboju, i krbtenijemb, jakoze jestb filosofs, 
nazals Kostjantina bozijeju blagodatbju i za molitvy svjatago Klimenta. tako 
ze ate ins ksto vszmozetb dostojno i pravoverbno sskazati, svjato i blago- 
slovleno bogsmb i nami i vbseju katholikijeju i apostolbskoju cbrkvbju budi, 
da byste udobb zapovedi bozija navykli. sb ze jedins liraniti oby<5aj, da na 
mbi pbrveje Sbtutb apostolb i evangelije rimbsky, ta5e slovenbsky . . . ." 

Str. 8, vrsta 13 17 :.... aste ze ksto ote ssbbranyihs vams uci- 
telb i 6ejutih.3 sluhy i ots istiny otvratajutihs na bljadi nafonetb dbrznuvb 
inako razvratati vy, gadja knigy jazyka vasego, da ne budetb otsluCens, ns 
tsksmo vs suds dams cbrkvi, do nbde sja ispravits." 

Razven tega naj se se popravi : 



ran 3, 


zadnj 


a vrsta : namesto 


iz Moravskega" 


6ita 


naj se z Moravskega". 


*, 


vrsta 39 : 


,,Dobrowski" 





,, Dobrowsky. 


8, 


5) 


32: 


debuernnt 


?) 


debnerunt. 


17, 


ft 


2: 


Uichinum 


5! 


Uuichinum. 


I 7 , 


)J 


25 : 


sclavonicas 


Jl 


sclaviniscas. 


25, 


?> 


1: manjka spredaj stevilo II. 






81, 





1 : namesto 


Krskv" 


J) 


Krko". 


85, 


)> 


43: 


qaodam 


1J 


,, ,, quodam. 


131, 


)) 


21: 


evaegelij 


.. 


evangelij. 


133 > 


'> 


33 : 


ST3.S* 





fST^r." 

15 



174 



Str, 



r. 134, vrsta 36 : 


135, , 


, 21: 


136, , 


i 3: 


136, , 


, 37: 


3, 137 5 3 


, 34: 


ii 137, , 


, 41: 


137, , 


, 45: 


149, , 


, 13: 


150, , 


i 1: 


n 154 5 3 


, 14: 


it 157 > i 


, 35: 


n 159 > ' 


, 24: 


ii 166 > i 


, 41: 


ii 167, , 


, 19: 



namesto ih.& a . stoji 

pogl. 17 

Ej^siv Y.oii .... 7ta<pa 
pred letnico .ST03. stoji 
namesto ; ,arehiepisc6po a 



ii 

ii 

51 
5) 
33 
II 
II 
II 
JJ 



esvetie 

XT] (J 

Carantanornm 

Echhardi 

839 

Braxias 

feuenta 

iuferioris 

nnd 



;j 
ii 

35 
35 
33 
33 
33 
33 
31 



33 

31 

naj 

33 
3> 



naj iha." 
pogl. 7. 

S/eiv xal .... roxpx. 
znak f. 

archiepiscopo a . 

osvestse. 

Carantanorum. 

Eckhardi. 

859. 

Broxias. 

fluenta. 

inferioris. 

und. 



Manjse pogrelke naj si Citatelj sam popravi. 



KAZALO. 



I. Viri. 

Stran. 

1. Zanesljivi viri 1. 

2. Legende 3. 

3. Ponarejeni viri 7. 

4. Dodatek k virom 7. 

II. Zivotopis sv. Cirila in Metoda. 

1. Sv. Ciril in Metod na vzhodu ....... 25. 

2. Sv. Ciril in Metod na Moravskem 28. 

3. Sv. Ciril in Metod v Rimu 31. 

4. Sv. Metod in nemski skofje ........ 35. 

5. Nove tozbe zoper Metoda 45. 

6. Metodova poslednja leta in smrt 52. 

7. Pannonsko-moravska nadskofija po Metodovi smrti . 53. 

8. Starocerkveni jezik in njegova domovina .... 60. 

9. Pannonsko-slovenski spomeniki 66. 

III. Slovenska zemlja v devetem stoletji. 

1. Ime in obseg 69. 

2. Karantanija 71. 

3. Pannonija 84. 

4. Istra 89. 

5. Furlanija 90. 

6. Iztocna marka 90. 

7. Solnograsko ......,,,.,, 97. 



Stran. 

IV. Zgodoviuske razprave. 

1. Zacetek frankovske oblasti po Slovenskem . . . . 99. 

2. Domaci in tuji knezi po slovenskih dezelah v devetem 
stoletji 108. 

3. Moravska drzava v devetem stoletji 115. 

Opazke k tekstu. 

K I. delu . . 127129. 

K II. delu 130 147. 

K IE. delu 148159. 

K IV. delu 160173. 



ir-VcS.^ 



r'M-1; < ~ 

V, *T .- - 









BX 
.09 K8 



,tji ! - 19 



KOS 

Spomenica tisocletnice 

Hetodove srarti 



Bindery 



.^w- 



ii 

-4f - 



BX 
*f700 
,C9 K8 



KOS 

Sporaenica tisocletnice 

Metodove smrti 



UNIVERSITY OF CHICAGO 





45 234 386 



CO 






s 









tat* L? ife ifc* '- 4